Stanovanje za oddajanje dobiva tekmeca z borze. Kakšno priložnost za vlagatelje predstavlja?

Slovenci že desetletja zaupajo stanovanjem za oddajo, zdaj pa na borzo prihaja nepremičninski sklad, ki obljublja podoben način ustvarjanja donosa brez nakupa stanovanja. Kakšne so njegove prednosti, tveganja in komu je namenjen?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Maribor - Mesto - Ilustracije - Nepremičnine - zgradbe - objekti - stanovanja - nepremičninski davek - obdavčitev premoženja - Ilustracija - Tematika - Objekti - Zgradbe - blok - blokovsko naselje - bloki - večstanovanjske - poseljenost - urbanizem - Urbanizem -
Andrej Petelinšek

Opeko lahko primemo. Stanovanje ima naslov, vrata, ključ in najemnika, ki vsak mesec nakaže denar, čez leta pa ostane naše. Malokatera naložba je pri Slovencih tako globoko zakoreninjena kot stanovanje, kupljeno za oddajo; za mnoge je celo nadomestek za pokojnino. Prav zdaj je v javni ponudbi nekaj drugačnega, kar cilja na isti nagon po varnem donosu iz nepremičnin, a po povsem drugi poti: nepremičninski sklad, ki bo kotiral na Ljubljanski borzi.

Preden pogledamo novost, je pošteno prizemljiti mit o stanovanju. Vzemimo ljubljansko stanovanje za 320.000 evrov, oddano za 1200 evrov na mesec. Na papirju prinese okoli 4,5 odstotka bruto donosa. A od najemnine je treba odšteti dohodnino, ki efektivno pobere okoli 22,5 odstotka, ter stroške vzdrževanja, zavarovanja in občasnih mesecev brez najemnika. Na koncu ostane neto donos le okoli 2,5 do 3 odstotke letno. Pravi motor zaslužka v zadnjem desetletju torej ni bila najemnina, ampak rast cen. Ta je bila po podatkih geodetske uprave krepka, okoli 8 odstotkov letno v Sloveniji in okoli 9 v Ljubljani, a izhaja iz cenovnega dna leta 2015 in se očitno ohlaja: po podatkih statističnega urada je bila v tretjem četrtletju 2025 medletna rast le še okoli 2,7 odstotka.

NID – priložnosti in pasti

Na to prizorišče vstopa nepremičninska investicijska družba (NID), s polnim imenom NLB Skladi – Nepremičnine. Namesto da bi kupil eno stanovanje, vlagatelj z delnico pridobi majhen delež v skladu, ki ima razpršen nabor poslovnih nepremičnin v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Prek te delnice je deležen najemnin, ki se praviloma izplačujejo kot dividenda (sklad naj bi razdelil najmanj 75 odstotkov čistega dobička preteklega leta), in sprememb vrednosti teh zgradb. Poenostavljeno: kar bi sicer sami počeli z enim stanovanjem, torej nakup, oddajanje in prodajo, prevzame upravljavec, vlagatelj pa drži le delež v širšem premoženju. Sklad upravlja NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., kot naložbeni svetovalec sodeluje mednarodna družba Peakside Capital, nad delovanjem pa bdi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Pravno gre za regulirani sklad, kakršne v tujini poznajo že desetletja. Izdajatelj cilja na neto donos od 6 do 7 odstotkov letno, kar je cilj in ne obljuba. Naložbo uvršča med bolj tvegane, v razred 6 od 7, s priporočenim horizontom deset let ali več.

Ravno pri pasteh je treba biti odkrit, saj so za malega vlagatelja pomembnejše od obljub. Prva je cena. Upravljavska provizija znaša 2 odstotka letno (nad 300 milijoni evrov sredstev se zniža na 1,75 odstotka), celoten letni strošek po dokumentu s ključnimi informacijami (KID) pa okoli 3,9 odstotka. To je precej: poceni tuji nepremičninski indeksni skladi (ETF) stanejo okoli 0,4 odstotka letno, aktivno upravljanje torej odžre lep del donosa. Druga past je izstop. Delnice ni mogoče vrniti skladu; edina pot ven je prodaja na borzi, morda tudi pod vrednostjo premoženja. Cena na borzi namreč ni enaka vrednosti nepremičnin, ampak jo določata ponudba in povpraševanje. To pomeni, da je ob prodaji možno iztržiti manj, kot je bilo za delnico dejansko vredno premoženje. In tretjič, višji ciljni donos prinaša višje tveganje: sklad je vezan na eno regijo in manj likvidne trge. NID ni prvi nepremičninski papir na borzi; je pa prvi tak sklad z razpršenim regionalnim portfeljem in pravo javno ponudbo novih delnic.

S 5000 evri do solastništva v nepremičninah

Na drugi strani so prednosti resnične. Vstopni prag je nizek: s 5000 evri, kar pri fiksni ceni 10 evrov pomeni 500 delnic, se odpre dostop do trga poslovnih nepremičnin, ki sicer zahteva več sto tisoč evrov in kjer je začetni donos v regiji okoli 7 do 8 odstotkov. Delnico je mogoče v nekaj dneh prodati, česar za stanovanje ne moremo reči. Vlagatelj dobi razpršenost čez več objektov in držav, ne da bi kdaj iskal najemnika, čakal na plačilo ali se odzival na klic zaradi okvarjenega kotla ob polnoči. Stanovanje zato ni slaba naložba, je le drugačna: manj likvidna, a otipljiva in domača.

Za konec praktično. Vpis poteka od 16. junija do 16. oktobra 2026 (možno je podaljšanje do 6. novembra), in sicer prek poslovalnic NLB, pri BKS Bank in Iliriki; po uvrstitvi na borzo bo delnica z oznako NLRR dostopna prek katerega koli borznega posrednika. Ker gre za slovenski vrednostni papir, je primerna tudi za individualni naložbeni račun, ki je za dolgoročnega vlagatelja lahko davčno ugoden. Podatki so informativni in izhajajo iz uradnih dokumentov, prospekta in dokumenta s ključnimi informacijami; ne gre za naložbeni nasvet, ciljni donos ni zagotovljen, pretekli donosi pa niso jamstvo za prihodnje.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta