"Ne pristajamo na neoliberalne manevre, ki so se že ničkolikokrat izkazali za zmotne in škodljive vsem, razen peščici najpremožnejšim," so izpostavili.
V civilni iniciativi se strinjajo s sindikalnimi centralami, da je interventni zakon za razvoj Slovenije v resnici zakon za razkroj Slovenije, je v današnji izjavi za javnost pred DZ dejal njen predstavnik Jaša Jenull. Predvideni ukrepi bodo po njegovih besedah koristili odstotku najbogatejših in oškodovali 99 odstotkov ostalih.
V Glasu ljudstva so danes posebej opozorili pred ponovnim pospeševanjem privatizacije in uničevanja javnega zdravstva. Legalizacija dvojne prakse v zdravstvu pomeni razgradnjo javne zdravstvene mreže, prelivanje kadrov in denarja iz javnih ustanov k zasebnim izvajalcem, poviševanje cen in vse večjo odvisnost države od izvajalcev, podjetnikov, "profiterjev", je menil nekdanji minister za zdravje Dušan Keber.
"Zlasti javne bolnišnice bodo imele manj denarja kot danes, čakalne dobe za zdravljenje najzahtevnejših bolnikov se bodo podaljšale, država bo prisiljena uvesti doplačilo, dobili bomo dvotirno zdravstvo, hitrejšo pot za bogate in čakalne vrste za večino, eno zdravstvo za tiste, ki bodo lahko plačali in drugo za vse ostale," se boji. V iniciativi medtem po njegovih besedah verjamejo v državo, v kateri javno zdravstvo ni strošek, ampak civilizacijski dosežek.
Katarina Rotar iz Slovenske filantropije se je medtem obregnila ob znižanje davka na oddajanje nepremičnin in DDV za osnovna živila, saj da bo ob odsotnosti varovalk dejanski učinek povsem prepuščen "dobroti" lastnikov nepremičnin in veletrgovcev; ob socialno kapico, ki ne bo zajela inženirjev, znanstvenikov, zdravnikov, temveč bo koristila zgolj kot usluga najbogatejšim; in "davčne odpustke" za t. i. normirance, ki naj bi spodbudili "espeizacijo" delovne sile, vzpostavili še hujšo konkurenco med zaposlenimi in navideznimi samostojnimi podjetniki, spodbudili plačni damping in skrčili delavske pravice.
Sredstev za dolgotrajno oskrbo ne bi smeli odvzemati
Rotar je bila kritična tudi do napovedanih sprememb sistema dolgotrajne oskrbe. Nastajajoča koalicija, ki mu očita, da ne deluje, bi ga morala popraviti z ustrezno infrastrukturo in krepitvijo kadrov, ne pa mu odvzemati sredstev, je prepričana. "Nekaterim skupinam državljanov bo odpuščenih nekaj evrov mesečno za prispevek, vsi, tudi tisti, ki jim bodo odpuščeni ti majhni zneski, pa bodo takoj deležni več 100 evrov višjih položnic za dolgotrajno oskrbo," je posvarila.
Interventni zakon "grobo posega v sisteme socialnih zavarovanj ter sisteme solidarnosti in medgeneracijske povezanosti", kar bo vodilo v poslabšanje položaja upokojencev, je nadaljevala Nevenka Lekše iz Sindikata upokojencev Slovenije.
Med drugim je bila kritična do predvidenega obveznega upokojevanja ob izpolnitvi pogojev in uvajanja polne pokojnine tistim, ki se bodo ponovno zaposlili. "Katera skupina zaposlenih bo lahko po 40 letih dela nadaljevala delo? Delavci na delovnih mestih, ki so fizično in psihično naporna, komaj dočakajo polno pokojninsko dobo in upokojitev. Torej je ta možnost dvojnega razmerja namenjena visoko izobraženim ljudem, kot so zdravniki, sodniki, birokracija," je navedla.
Danes je nov dan: Predlagatelji ponavaljajo floskule
Interventni zakon je bil pripravljen brez razmisleka in javne razprave, v njem ni nobene analize dolgoročnih posledic, kar je, pa je intelektualno zelo revno, pa je ocenil predstavnik inštituta Danes je nov dan Filip Dobranič. Predlagateljem je očital ponavljanje floskul ter nepripravljenost za razpravo in neodzivnost na pomisleke javnosti in stroke.
Zakon so pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, DZ pa ga je potrdil v ponedeljek. V sindikalnih centralah so v torek zagnali zbiranje 2500 podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu. Če DZ referenduma zaradi davčnih določb ne bo dopustil, se bodo obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.
