V prostoru Arzenala bodo danes odprli slovenski nacionalni paviljon. Slovenija se na 61. umetnostnem bienalu v Benetkah predstavlja s projektom Zvočna sled nevidne hiše skupine Nonument Group. Na letošnjem bienalu je ob osrednji razstavi z naslovom In Minor Keys (v molu oziroma v molovskih tonskih načinih) napovedanih sto nacionalnih predstavitev in 31 spremljevalnih dogodkov. Slavnostna govornica na odprtju slovenskega paviljona bo ministrica za kulturo, ki opravlja tekoče posle, dr. Asta Vrečko.
Zvočna sled džamije s soške fronte
Zvočna sled nevidne hiše temelji na malo znani epizodi evropske zgodovine: začasni leseni džamiji, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom blizu slovenske severozahodne meje. Namenjena je bila bošnjaškim vojakom, ki so se med prvo svetovno vojno borili na soški fronti, delovala pa je kot del vojaške infrastrukture cesarstva. Projekt preoblikuje pozabljeno arhitekturno sled v prostor poslušanja, refleksije in ponovnega premisleka zgodovine. Kustosinja slovenskega paviljona je Nataša Petrešin Bachelez.
Džamijo, katere temelje so nedavno odkrili z arheološkimi izkopavanji in ki je bila leta 2025 uradno vpisana v register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije kot spominsko območje, skupina danes interpretira kot "nonument": kraj s pomenom, ki se je spremenil zaradi družbenopolitičnih sprememb. V tem primeru je to nevidna zgradba, katere odsotnost glasno govori o političnih, verskih in teritorialnih zgodovinah. Skupina Nonument Group raziskuje, kako je (bila) religija mobilizirana v službo vojne, propagande in moči ter obenem sledi spreminjajočim se identitetam evropskih muslimanskih skupnosti v 20. in 21. stoletju.
Zvočna sled nevidne hiše sicer izhaja tudi iz tematskega okvira beneškega bienala In Minor Keys, ki ga je zastavila njegova glavna kustosinja Koyo Kouoh. Kot poudarja Nataša Petrešin Bachelez, "smo s projektom slovenskega paviljona v skorajda intimnem in povsem neposrednem dialogu, saj je srž projekta večglasna in večsmerna zgodba o ruševinah kot metafora za nenehno iskanje človekovega dostojanstva v času civilizacijskih ruševin".
Po besedah umetnikov Nonument Group se instalacija v Arsenalu razpira kot pokrajina, ki prikliče opustošenje in gradnjo, stkana iz ponovno uporabljenih materialov zadnjega arhitekturnega bienala. Osrednje prizorišče instalacije je prostor kontemplacije, ki se oblikovno naslanja na temelje nekdanje džamije – ostanek preteklosti kot tiha priložnost oblikovanja nove skupnosti. Preplet različnih zvočnih kulis tematizira pripoved o travniku v Logu pod Mangartom, kjer je nekoč stala džamija, in njene številne sodobne pomene.
V ruski paviljon bodo gledalci kukali skozi okno
Na uradnem seznamu letošnjega bienala je sto nacionalnih predstavitev, so pa v ponedeljek organizatorji sporočili, da na bienalu ne bo sodeloval Iran. Že nekaj časa je predmet spora sodelovanje Rusije na bienalu. Zaradi odločitve organizatorjev, da je Rusiji dovoljeno sodelovanje, je konec aprila tudi odstopila mednarodna žirija. Še pred odstopom je sicer žirija sporočila, da ne bo obravnavala tistih držav, katerih voditelji se na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) soočajo z obtožbami zločinov proti človeštvu. Kljub odstopu komisije ruska uradna predstavitev ni odpovedana. Italijansko ministrstvo za kulturo je potrdilo, da ruski paviljon ne bo odprt za javnost, bo pa instalacijo mogoče videti skozi okno paviljona. V torek je odločitev gostiteljev znova obsodila tudi Evropska komisija. Izvršna podpredsednica Evropske komisije Henna Virkkunen, pristojna za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo, je povedala, da je komisija vodstvu bienala napisala še eno pismo, ki temelji na novih dokazih. "Menim, da je pomembno, da se osredotočimo na glavno sporočilo," je Henna Virkkunen povedala na tiskovni konferenci v Bruslju. In dodala: "Zelo jasno sem obsodila odločitev bienala, da Rusiji dovoli sodelovanje na umetniški razstavi." Bienale se za širšo javnost odpre v soboto, ko praznujemo dan Evrope. "Dan Evrope bi moral biti dan, ko praznujemo mir, ne pa priložnost za Rusijo, da se predstavlja na bienalu," je še povedala Henna Virkkunen.
Zveza za umetnost, ne genocid
Sredi marca pa je skoraj 200 udeležencev bienala z odprtim pismom izrazilo nasprotovanje sodelovanju Izraela. Kampanjo vodi skupina Art Not Genocide Alliance (ANGA), mednarodno združenje umetnikov, kuratorjev, pisateljev in umetnostnih delavcev. Zahtevo so opredelili kot "kolektivno zavrnitev tega, da ponujamo platformo državi Izrael, medtem ko ta izvaja genocid". Zveza za umetnost, ne genocid za petek, torej jutri napoveduje protest, ki bi lahko popolnoma ustavil dogodke predoglednega tedna na bienalu. Izraelsko zunanje ministrstvo je zvezo obtožilo "protiizraelske politične indoktrinacije" in "neposredne diskriminacije".
Britanski kipar in konceptualni umetnik Anish Kapoor pa je prepričan, da bi morali sodelovanje prepovedati tudi Združenim državam Amerike zaradi njihove "odvratne politike sovraštva" in "nenehnega hujskanja k vojni".
Zanimive so informacije o izbiranju predstavnika za razstavo v ameriškem paviljon. Zaradi najdaljše prekinitve delovanja vladnih služb v ameriški zgodovini je razglasitev zamujala za več mesecev, neuradno pa je bilo znano tudi, da je več uglednih umetnikov zavrnilo sodelovanje, saj je Trumpova administracija pričakovala postavitev v duhu slogana "America first", Amerika na prvem mestu. Navodilo za kandidate je bilo, da mora postavitev "odražati in promovirati ameriške vrednote".
Na koncu je bil izbran celo v umetniških krogih razmeroma neznan umetnik iz Utaha, Alma Allen; njegova instalacija se imenuje Call Me the Breeze, prinaša pa približno 30 skulptur oz. biomorfnih oblik, ki imajo vse isto ime - Še brez naslova. Allen je bil del svojega življenja brezdomec, s kiparstvom pa se je začel ukvarjati, ko je živel v New Yorku in se preživljal kot gradbeni delavec. Njegova umetnost "ponazarja njegove pretekle življenjske izkušnje", pravi umetnik.
Zaradi odstopa žirije, napovedanih protestov in "trenutnih mednarodnih geopolitičnih razmer" so se organizatorji odločili tradicionalno slovesnost s podelitvijo nagrad ob začetku bienala odpovedati. Podelitev nagrad bo tako 22. novembra ob zaključku bienala, ko bodo podelili zlata leva za najboljšega udeleženca letošnje razstave z naslovom In Minor Keys (V molovskih tonskih načinih) in za najboljši nacionalni paviljon po izboru občinstva.
