
Beli dim se je pokadil že v uvodnem poskusu. Desni populist Zoran Stevanović je prvi dan poslanske službe z 48 glasovi desnega bloka postal predsednik državnega zbora. Doslej se še ni zgodilo, da bi druga najpomembnejša politična funkcija v državi pripadla poslancu najmanjše parlamentarne stranke. Z imenovanjem Stevanovića na čelo državnega zbora se je na obzorju jasno izrisala četrta vlada Janeza Janše.
Zanika politično trgovino
"Funkcijo prevzemam z zavedanjem, da dvorana državnega zbora ni prostor, kjer zmagujejo posamezniki ali stranke, ampak je prostor, kjer mora zmagovati Slovenija. Politika prihodnosti ne sme biti politika izključevanja in etiketiranja, zato pozivam h gradnji mostov. Če želimo vrniti zaupanje v politiko, moramo začeti pri osnovah. Slovenija si ne more privoščiti razkošja notranjih razdorov," je po imenovanju dejal Stevanović, ki je imel vnaprej pripravljen govor, kar kaže na to, da je bila desnica dogovorjena o njegovi izvolitvi. Stevanović zatrjuje, da njegov naskok na vrh parlamenta ni povezan s politično trgovino v zameno za glasove za Janševo vlado, ki je očitno vse bližje. Kot pravi, še vedno vztraja, da Resnica v Janševo vlado ne bo šla, glede podpore prvaku SDS za mandatarja pa pravi: "Ne želimo si politične krize. Glasovali bomo za razvojno vlado, ki bo prepričala dovolj poslancev in sledila našim programskim izhodiščem."

Desni pol je po imenovanju Stevanovića nazdravil s penino v preddverju velike dvorane. "Na prvi seji se je izkazalo, da je imela štiri leta oblast tranzicijska levica, ki ni znala šteti. Kaj bo sledilo v nadaljevanju, je odvisno od postopkov. Mi se s sestavljanjem vlade v zadnjih 20 dneh nismo ukvarjali," je dejal prvak SDS Janez Janša. Predsednik Demokratov Anže Logar je poudaril, da je od vsega začetka verjel v enotnost poslanske skupine. Glede vstopa v Janševo vlado je omehčal svoja stališča: "Za nas je ključen program. Kjer bo več elementov našega programa, tja bodo šli naši glasovi. Demokrati smo sestavljeni iz različnih opcij, tudi naša poslanska skupina je raznobarvna. Ravno enotnost poslancev me prepričuje, da je pot, po kateri hodimo, pravilna. Ker smo sami raznobarvni, bo vsaka vlada, v katero bomo vstopili, raznobarvna." Janez Cigler Kralj iz NSi je pristavil, da je izvolitev Stevanovića še en korak proti razvojni koaliciji: "Sedaj še malo bolj diši po pomladi."

Hladen tuš za levi pol
Levi pol je z izvolitvijo Stevanovića doživel hladen tuš, po uvodni seji novega parlamenta pa je najverjetneje konec koalicijskih pogajanj, ki jih je po volitvah začel Robert Golob. V Svobodi so dejali, da je vseh 29 poslancev glasovalo proti, medtem ko v SD in Levici glasovnic niso prevzeli. Odhajajoči minister za obrambo Borut Sajovic je izpostavil, da bi si po 35 letih samostojne države zaslužili več enotnosti in povezovanja na ključnih funkcijah: "To je bil eklatanten primer politične korupcije, kako nekoga pridobiti za svoje cilje. V Svobodi smo ohranili pokončno držo in takšno bo tudi naše nadaljnje delo." Golob izvolitve novega šefa parlamenta ni komentiral, prav tako ga ni bilo zraven pri skupinski fotografiji poslancev. Pred začetkom seje je izjavil, da je treba imeti mirne živce.

Predsednik SD Matjaž Han je čestital Stevanoviću za izvolitev. Po njegovo je že sestavljena nova koalicija, ki ima 48 glasov: "V bistvu se je začela zgodba nove vlade. Za nas je to jasno sporočilo, da se odpravljamo v opozicijo. Kaj si osebno mislim o predsedniku parlamenta, niti ni pomembno." Za Luko Mesca, sokoordinatorja Levice, imenovanje Stevanovića pomeni začetek kaosa v Sloveniji: "Glasovanje je bilo stresni test dostojnosti in vesti slovenske politike, ki je na tem testu padla. Pripravite se, prihajajo težki časi."
Janša gre na ustavno sodišče
Ustanovna seja, ki jo je odprl najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan iz vrst Demokratov, se je začela s slovensko himno, nato je imela poslovilni govor ob slovesu od političnega življenja dosedanja predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič. "Mandat, ki je pred vami, bo glede na vse dogajanje okoli nas poln izjemno zahtevnih izzivov. Samodržci, ki so se dokopali do oblasti v kar nekaj pomembnih državah, sistematično rušijo ne le mednarodno pravo, temveč tudi vse vrednote, na katerih temelji demokracija tako imenovanega zahodnega tipa. Pred Slovenijo kot članico Evropske unije je torej zahteven izziv, kako ohraniti demokratične vrednote, spodbujati solidarnost in medsebojno spoštovanje ter, kot nam veleva ustava, izvajati aktivno mirovno zunanjo politiko," je poudarila. Novoizvoljene poslance je pozvala, naj glasujejo po svoji vesti: "Integriteta je, da naredimo tisto, kar je prav. Včasih je v politiki premalo integritete in nekateri jo izgubijo s prihodom, drugi jo pridobijo z odhodom."

Pred začetkom seje je bilo veliko ugibanj, ali bo SDS kot edina parlamentarna stranka, ki ne priznava izida volitev, oporekala potrditvi poslanskih mandatov. Janša je pojasnil, da tega ne bodo naredili, ker da ni mogoče vedeti, kateri mandati izhajajo iz glasov na predčasnih voliščih, ki so bili po oceni stranke nezakoniti. SDS je vložila številne pritožbe na Državno volilno komisijo, ki pa nepravilnosti ni potrdila. Janša ocenjuje, da se težava skriva v zakonu o volitvah, po katerem DVK "odloča sama o sebi", prav tako pa ne omogoča pravnega varstva, zato je napovedal, da bodo pravico iskali na ustavnem sodišču. "Imamo invalidno zakonodajo, na podlagi katere sestavljamo državni zbor. Takšnega zakona nimajo nikjer. Upamo, da bo Slovenija vsaj za naslednje volitve dobila zakon o volitvah, ki ne bo v sramoto demokratični državi," je izpostavil Janša. Poslanske mandate je potrdilo 62 poslancev državnega zbora, vzdržali so se le poslanci SDS.
Kdo je Stevanović
Zoran Stevanović, leta 1982 rojen na Jesenicah, je z izvolitvijo na vrh parlamenta postal varovana oseba. Leta 2021 je na krilih protestniškega vala v obdobju covida ustanovil antisistemsko stranko Resnica, s katero mu je 22. marca letos uspelo prebiti parlamentarni prag. V času zadnje Janševe vlade je na njegovem domu potekala hišna preiskava, kriminalisti so obiskali tudi sedež stranke in Stevanovića pridržali zaradi suma storitve kaznivega dejanja hujskanja k upiranju. Sedaj so bili glasovi SDS ključni za njegovo izvolitev. Nekdanji policist, ki je bil v preteklosti dvakrat pravnomočno obsojen, a uradno velja za neobsojenega, je po izobrazbi magister menedžmenta. Večkrat je neuspešno kandidiral za župana Kranja, nekoč se je gibal v krogih Slovenske nacionalne stranke. Leta 2021 je pri notarju overil izjavo, da s SDS in Janšo nikdar ne bo šel v koalicijo.
Matej Grošelj








