(ANALIZA) ZDA odpeljale Madura, prišle pa po nafto

Leto 2026 je predsednik ZDA Donald Trump, samooklicani "največji mirovnik na svetu", začel z napadom na suvereno, neodvisno državo. Elitne, specialne enote ameriške vojske so v soboto izvedle bliskovit napad na Venezuelo in v Caracasu vdrle v rezidenco predsednika Nicolasa Madura ter ga skupaj z ženo zajele in odpeljale. Novico je sporočil Trump sam in javnost prek družbenih omrežij nato obveščal o razvoju dogodkov.

Objavil je tudi fotografijo vklenjenega Madura. Pravosodna ministrica Pam Bondi je po končani akciji, v kateri je po neuradnih informacijah umrlo okoli 40 Venezuelcev, na ameriški strani žrtev naj ne bi bilo, pojasnila, da so obtožnico proti Maduru in njegovi ženi Cilii Flores vložili na podlagi številnih kaznivih dejanj, povezanih z drogami in terorizmom. Bondi je navedla "narkoteroristično zaroto, zaroto za uvoz kokaina ter posedovanjem strojnic in uničevalnih naprav proti ZDA". Podrobnosti o obtožbah na račun njegove soproge, sicer poslanke v venezuelskem parlamentu, ni navedla.

Trump napovedal upravo nad Venezuelo

Na tiskovni konferenci v svojem letovišču Mar-a-Lagu na Floridi je Trump dejal, da so Madura zajeli v močno varovani trdnjavi in da v operaciji ni bil ubit noben ameriški vojak, izgubili niso niti nobene opreme. "Čakali so nas, vedeli so, da prihajamo, in so bili pripravljeni, vendar smo jih hitro onemogočili," je dejal. Napovedal je, da bodo ZDA prevzele upravljanje Venezuele do izvedbe političnega prenosa oblasti. Ni pojasnil, kaj s tem misli in kako naj bi to potekalo, dejal je le, da bo za to poskrbela skupina "mož za njim". To pa so državni sekretar Marco Rubio, obrambni minister Pete Hesgeth in načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Dan Caine. 

Zatrdil je še, da se je Rubio že pogovarjal s podpredsednico Venezuele Delcy Rodriguez, ki je ugotovila, da nima druge izbire, kot da sodeluje. Opozicijska voditeljica Maria Corina Machado, lanska Nobelova nagrajenka za mir, pa po Trumpovem mnenju nima podpore in ne uživa spoštovanja v Venezueli. Delcy Rodriguez, ki je vmes že prisegla kot vršilka dolžnosti predsednika - priznala jo je tudi vojska -, je v televizijskem nagovoru dejala, da je vlada v Caracasu pripravljena braniti državo in njene naravne vire, Nicolas Maduro pa po njenih besedah ostaja edini predsednik države. Dejala je še, da Venezuelci "ne bodo več sužnji", ameriško posredovanje pa je označila za kršitev ustanovne listine Združenih narodov (ZN).

Danes bo zasedal Varnostni svet, mešani odzivi iz sveta

Danes bo o Venezueli izredno zasedal VS na zahtevo Kolumbije, ki je nova nestalna članica. Na napad so se odzvale vse svetovne sile. Zaveznice Venezuele - Iran, Kuba, Kitajska, Rusija ... - so napad obsodile. Kitajska je pozvala k izpustitvi Madura, Iran pa je napad označil za državni terorizem. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil skrb nad spoštovanjem mednarodnega prava. Podobno je menil tudi uradni Pariz, medtem ko je italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je sicer dejala, da zunanje vojaško posredovanje ni način za končanje totalitarnih režimov, prepričana, da je tovrstno obrambno delovanje legitimno. Vodstvo Evropske unije je pozvalo k zadržanosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zapisala, da EU podpira demokratičen prehod v Venezueli in pozvala k spoštovanju mednarodnega prava in ustanovne listine ZN. 

Slovenija pozvala k deeskalaciji in spoštovanju prava

K deeskalaciji in spoštovanju mednarodnega prava pa je pozval slovenski državni vrh. Premier Robert Golob je menil, da je vsakršen vojaški poseg v suvereno državo nedopusten in vodi v nadaljnjo spiralo vojn in nasilja. "Ne želimo si nove vojne. Ne želimo si civilnih žrtev in trpljenja nedolžnega prebivalstva. V EU bomo ostali tesno zavezani mirnemu reševanju sporov, deeskalaciji razmer ter mirni in demokratični poti Venezuele," je dejal. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pozvala k takojšnji umiritvi razmer: "Slovenija in z njo tudi EU morata ostati zavezani mirni, demokratični poti ter predvsem zaščiti civilnega prebivalstva, ne pa podpori oboroženim konfliktom, ki bi netili nove vojne." 

Tudi na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so pozvali k deeskalaciji in spoštovanju mednarodnega prava. Obenem so spomnili, da Slovenija ni priznala rezultatov predsedniških volitev julija lani. V Svobodi so izpostavili, da mora spoštovanje mednarodnega prava in temeljnih načel ustanovne listine ZN veljati za vse države brez izjem. V Levici so napad na Venezuelo ostro obsodili, kritični pa so bili tudi do odziva EU na napad. Odzval se je še prvak opozicijske SDS Janez Janša, ki je zapisal, da je Maduro vodja kartela, njegov predhodnik Hugo Chavez pa da je preko venezuelskega veleposlaništva v Ljubljani pomagal ustanoviti stranko Levica. Slednja je sicer nastala leta 2017, Chavez pa je umrl štiri leta prej. 

Zakaj je napad nezakonit?

Za komentar smo prosili dr. Jeleno Juvan, profesorico na katedri za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede. Pojasnila je, da gre za akt agresije, ki je prepovedan z ustanovno listino Združenih narodov. Tudi mednarodno pravo prepoveduje napad na suvereno, mednarodno priznano državo, tako da to dejanje z nobenega vidika ne more biti upravičeno. Je pa poudarila, da napad nikakor (še) ni invazija, kajti "to vedno pomeni vstop s kopenskimi silami. Kar so ZDA storile, je bil omejen vojaški oziroma zračni napad kot podpora delovanju posebnim enotam s ciljem prijetja predsednika Madura. Invazija lahko sledi prvotnim zračnim napadom, a to ni nujno. Vse je odvisno od ciljev vojaške operacije."

Po njenem mnenju je šlo za to, da se je Trump odločil odstraniti nekoga, ki mu je nasprotoval. "Ključen pa je in bo odziv držav v regiji in svetovnih velesil, kar bo določalo razsežnost morebitne eskalacije razmer. Ugrabitev lahko razumemo tudi tako, da si vojaško najmočnejša država lahko dovoli vse. Vemo, da to ni prvi primer tovrstnega ameriškega posredovanja," je še dejala Jelena Juvan. 

Razlog za napad - samo in zgolj nafta

Trump je ukaz za napad izdal, ne da bi o tem obvestil kongres, ki v skladu z ameriško ustavo uradno razglasi vojno, predsednik pa kot vrhovni poveljnik oboroženih sil vodi vojaške operacije. O tem smo se pogovarjali s politologinjo in profesorico na ameriškem kolidžu Citadel, dr. Adriano Boersner Herrera, eno največjih strokovnjakinj za venezuelsko vprašanje. Za Večer je dejala, da Trump najverjetneje ni iskal odobritve zato, ker je verjel, da lahko najprej ukrepa s predsedniškim pooblastilom in se šele nato pogaja s kongresom, v katerem pa ima večino. "Ameriški uradniki trdijo, da je cilj operacije bil prijetje Madura, da bi mu sodili v ZDA. Ampak tudi če država operacijo okarektizira tako, se ta brez privolitve države, v kateri operacija poteka, po mednarodnem pravu šteje za nezakonito," je dejala.

Poleg strmoglavljenja Madurovega režima pa je glavni razlog za napad seveda nafta. Venezuela ima daleč največje zaloge tekočega zlata na svetu. Ocenjuje se, da ima okoli 303 milijarde sodčkov naftnih rezerv, kar predstavlja okoli 18 odstotkov svetovnih zalog. Šele nato sledijo arabske države, znane po nafti. Tudi Boersner Herrera pravi, da je to glavni vzrok za vojaško posredovanje. "Venezuela je bila desetletja naravni dobavitelj nafte ZDA, dokler niso sankcije in politično-diplomatski razdori močno zmanjšali trgovine. ZDA želijo spremembo režima in vrnitev v venezuelski naftni sektor."