Vino je zadnja desetletja resnično naš tih, a globok nacionalni ponos. Odlika sedanjih generacij vinogradnikov in vinarjev je visoka stopnja znanja pri vzgoji trsov, izboru sort glede na klimatske in pedološke značilnosti tal in zavidanja vredna veščina pri negovanju vina v kleteh.
Slovenija je geografsko majhna država, a z veliko "vinsko dušo" v pozitivnem pomenu besede, saj se v njej zrcali globok odnos med zemljo in človekom. Res je, da so danes stroji zamenjali motiko in je delo v vinogradu lažje, a pristnosti odnosa kmeta vinogradnika in veselja nad pridelkom to ni omajalo. Nimam vinograda, a sem jeseni imela priložnost opazovati vinogradnike, ki so pred trgatvijo stopali med trtami in s pogledi in rokami božali zlato rumeno in rdeče grozdje, ki je prikimavalo v vetru kot v zahvalo zemlji, soncu in pridnemu človeku.
Ste kdaj pomislili, da je naša Slovenija ena redkih držav na svetu, kjer imamo na majhnem prostoru toliko različnih naravnih pogojev za rast trte in vina? Trta uspeva od morja, kjer prevladuje mediteranska klima, do Alp in Panonske nižine. Tu so tri vinske dežele in več kot 50 vinorodnih okolišev, kjer trte rodijo celo vrsto različnih sort grozdja za kakovostna in vrhunska vina.
Ne moremo se pohvaliti s količinami, kot jih imajo mediteranske dežele, vendar imajo naša vina osebni pečat. Morda bi nekoliko patetično rekli, da ima vsaka steklenica v sebi zgodbo kraja in pripoved vinarja. Podobno kot pri kruhu: vsaka gospodinja iz enakih sestavin in po enakem receptu naredi dober, a drugačen kruh. Vsak vinar iz grozdja enake sorte neguje vino, ki nosi njegov pečat in pečat lege vinograda.
Zdravilna trta
Zakaj sta grozdje in vino zdrava in ju človeštvo ceni že tisočletja? Pri trti je zdravilno skoraj vse: listi, cvetovi, vitice in grozdje. V ljudskem zdravilstvu uporabljajo liste in vitice zoper revmatizem in protin ter pri črevesnih težavah.
Grozdje je najplemenitejši sadež jeseni. Lahko ga uživamo presnega ali iz njega stisnemo sladek sok, lahko počakamo, da prevre in postane vino. V grozdju prevladuje grozdni sladkor, ki zlahka prehaja v kri in ''zgori'' skoraj brez ostankov. Krepi srce in pomirja živce. Grozdje ima skoraj vse vitamine skupine B; zlasti veliko je vitamina B9 in vitamina C, nekoliko manj vitamina A. V njem je pravo bogastvo rudnin: zlasti kalija, magnezija in mangana, nekaj manj fosforja, fluora, kalcija in železa ter drugih mikroelementov. V grozdju je veliko sladkorja, vinske, jabolčne in jantarne kisline in mnogo mineralnih soli, čreslovin, kvercetina in kvercitrina, voska in rudninskih snovi.
Zaščitne snovi v grozdju so polifenoli, zelo močni rastlinski antioksidanti, ki ščitijo pred boleznimi in ugodno vplivajo na zdravje. Najbolj učinkovite skupine polifenolov so flavonoidi, antocianidini in resveratrol. Flavonoidi delujejo protivnetno, protimikrobno ter zavirajo zlepljanje trombocitov in oksidacijo maščob, nevtralizirajo karcinogene snovi in varujejo gene pred poškodbami. Antocianidini dajejo grozdju intenzivno rdečo, vijolično ali modro barvo, pri človeku pa krepijo odpornost in elastičnost žil. Posebno vlogo ima resveratrol, ki ščiti grozdje pred mikroorganizmi in plesnimi.
In vino?
Če je bilo grozdje pravilno pridelano, predelano in vino ustrezno negovano, je v njem vse, kar je bilo v grozdju. Zato je vino zdrava pijača in hrana. Alkohol v vinu je le konzervans in topilo nekaterih koristnih snovi.
Zgodovinsko gledano, so vino veliko prej kot med hrano in pijačo uvrščali med zdravila. Hipokrat je vino predpisoval kot zdravilo za krepitev organizma, proti išiasu in zoper črevesne bolezni, rimski vojaki so ga uživali za obrambo pred boleznimi, apostol Pavel je napisal priročnik o vinu in sveti Avguštin je vinu priznaval zdravilno moč za rane na duši in telesu.
Novejše raziskave potrjujejo dognanja starih ljudstev, da sta kozarec vina ali dva pri modrem pitju za trdno zdravje in dolgo življenje. To potrjuje tudi študija v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Več kot 250 raziskav v Evropi, ZDA, Avstraliji in na Japonskem ugotavlja, da modro pitje vina zmanjšuje tveganje za srčni infarkt za okrog 60 odstotkov. Že dolgo je znan ''francoski paradoks'', da so srčno-žilne bolezni pri Francozih statistično veliko redkejše, čeprav Francozi uživajo več nasičenih maščob, a ob njih pri obroku redno spijejo kozarec dobrega vina.
Torej je v dobrem vinu vse kot v grozdju. V vinu je nešteto zdravilnih učinkovin, vitaminov, mineralov, sladkorjev, sadnih kislin in zaščitnih polifenolov. Danes je v vinu poznanih okrog tisoč aromatskih hlapnih spojin. Te zaznavamo z vonjem kot sadne, cvetne, zeliščne in začimbne note vina. Če dodamo še nehlapne snovi, kisline, sladkorje, polifenole, vitamine, minerale, aminokisline in polisaharide, lahko govorimo o več kot dva tisoč različnih spojinah. Nobeno vino seveda nima vseh teh snovi hkrati, pač pa je sestava odvisna od sorte grozdja, tal, podnebja, letnika, kvasovk, postopka fermentiranja, zorenja in človeka - vinarja. Zato je vino živo in neponovljiv odsev človekovega ravnovesja in narave.
Med polifenoli ima resveratrol prav posebno vlogo in pomen. Rdeče vino ima nekaj več resveratola kot belo. Omenila sem že, da je resveratrol tudi v grozdju in grozdnem soku pred vrenjem, vendar je njegova absorpcija veliko manjša kot iz vina. Podobno velja za resveratrol v arašidih, kavi, čokoladi, ker se resveratrol najlažje izloča v raztopinah blagega alkohola; tako pa je vino.
Dobro je vedeti, da je resveratrol kar 300-krat močnejši antioksidant kot vitamin E in v človekovem telesu odločno preprečuje peroksidacijo lipidov (maščob). Že dolgo je znan kot varovalni antioksidant za srce in ožilje. Z vinom dobi hrana boljši okus in zato je morda najpomembnejša vloga vina, da dopolni jedi. Vino predrami prebavni sistem, žleze in želodčne sokove, zato je prebava s kozarcem vina popolnejša. Če je želodec zdrav, se ni treba bati, da bi s kozarcem vina dobili preveč želodčne kisline, saj je kislost vina skoraj enaka pH-ju želodca. Vino spodbudi tudi izločanje žolča in prebavnih sokov v črevesju.
Zmerno uživanje vina pozitivno vpliva na prebavo, dihanje, srce, krvna obtočila, mišice, kožo, jetra, mehur, ledvice ter na možgane in spolnost.
Želim vam veliko lepih, veselih, zdravih in uspešnih trenutkov v letu, ki je pred nami!
Vino je del kulture, ne opoj
V slovenskem prostoru je vino skozi vso zgodovino spremljalo konec del in opravil, še zlasti pa praznike in je bilo pravi družinski obred, hkrati pa sestavni del verskega obredja. Pogosto pravim, da se dom začne za domačo družinsko mizo, na kateri je poleg kruha in jedi tudi kozarec vina. Vino spodbuja pogovor in krepi odnose med družinskimi člani in prijatelji, zato ni namenjeno omamljanju, ampak povezovanju.
Ko so me nekoč vprašali, kaj pomeni zmerno pitje, sem poudarila svojo definicijo uživanja vina: piti moramo z modrostjo. Tedaj je vino - božji dar. Vino ni nikoli ločeno od tistega, ki ga pije. Kultura pitja vina je neposredno povezana z mojim psihofizičnim stanjem. Če sem umirjena, zbrana in vino uživam z zavestjo, je pravi blagoslov. Vedeti pa moram, kakšno vino pijem, in se pri tem zavedati, koliko truda, prizadevnosti, pa tudi veselja in ljubezni vinogradnika in vinarja je vtkano v njem.
Prav tako ni vseeno, kdaj in kaj pijem in ob kakšni jedi. Vino jedi in obredje druženja spremlja in ne gospoduje nad tem. Kdor pije z modrostjo, kot pravim, ne pije veliko, marveč pije zavestno in z globljim pomenom. Tak človek zna razumeti, kdaj je dovolj in primerno trenutku. Takrat vino (p)ostane zdravilo za dušo in ne obremenjuje telesa. Takrat je vino - kultura.
