Zlata lisica ni le zgodovina smučarskih tekem v Mariboru, tekmovalk med vratci, količki in vinogradi ter celotnega belega cirkusa, ki se že 56 let vsako zimo ustavi pod Pohorjem, temveč je tudi seznam lisjakov, Pohorcev, Mariborčanov, dogodkov, mejnikov, uspehov, podvigov, veselih, srečnih, norih in žalostnih zgodb, ki si prav vsi in vse zaslužijo naziv in priznanje - brez njih ni Zlate lisice. Ker je dobro, da jih je toliko, da jih nikoli ne bomo uspeli omeniti vseh, jih tokrat vsem v čast in slavo izpostavljamo deset.
Oče in očetje
"Imeli smo idejo, željo in voljo, da pripeljemo najboljše smučarke na svetu v Maribor, seveda pa si nismo mislili, kako veliko in pomembno tekmovanje bo iz tega nastalo," se je mnogo let pozneje spominjal oče Zlate lisice Dušan Senčar. Njegova prijatelja in soavtorja ideje o pohorskem pokalu za zlato lisico Marjan Kožuh in Franci Čop sta ga posadila na vlak, da je dva tedna po Evropi novačil tekmovalke za prvo tekmo FIS I A v Mariboru.
Oče je bil le eden, toda očetov Zlate lisice je bilo veliko. Tistih prvih je žal vedno manj. Prav v teh dneh smo se poslovili od Franja Vizjaka - Ferenca, ki je bil sekretar že na prvi.
Leto 1964
Prva Zlata lisica je bila na Pohorju 27. in 28. februarja 1964. Predsednik organizacijskega komiteja in vodja tekmovanja je bil Dušan Senčar, podpredsednik dr. Dušan Tomažič, sekretar Franjo Vizjak, za finance pa je skrbel Franjo Orel. Propagandisti so bili Ivan Kocmut, Boris Kos, Dušan Štok in Ivo Senica. Tisk je imel čez Peter Kancler, za zdravje je skrbel dr. Stojan Škodnik, tekmovalke, spremljevalce in novinarje sta po hotelih nastanila Ernest Zagrajšek in Rado Lebar, telefonija je bila v rokah Vlada Durjave, promet pa Draga Mlakarja. Franci Čop in Marjan Kožuh sta bila v organizacijskem odboru ministra brez listnice, prvi tudi vodja prog, drugi pa uradni napovedovalec. Pomočnika vodje prog sta bila Vlado Durjava in Dušan Šober, vodja kontrol Jože Sevčnikar, njegov pomočnik Marjan Cizej. Računsko pisarno je vodil Leopold Kokol, pomagal mu je Janko Šubic. Časomerilce je vodil Svetozar Zei, tekmovalke sta s starta spuščala Vlado Arhar in Janez Lukšič. Sekretar tehničnega odbora je bil Mirko Sitar, gospodar je bil Edo Fleisinger, vodja rediteljske službe pa Milan Kabaj.
Ob prvem SP bolela glava
Sedma Zlata lisica je bila 17. in 18. januarja 1970. Takrat je Lisica postala svetovna, prvič je štela za točke svetovnega pokala. Prva zmagovalka pohorskega pokala je postala Američanka Barbara Cochran. Proga je bila povsem poledenela. Vodja tekmovanja Dušan Šober: "Utrdili smo jo s 400 kilogrami umetnega gnojila iz ruške kemične tovarne." Tik pred startom si je s smučmi progo hotel ogledati tudi predsednik Dušan Senčar, a je tako močno padel, da so morali start preložiti za pol ure, da so popravili progo (in Senčarja). Največja senzacija pa je bila veleslalomska zmaga neznane pegaste Avstrijke Annemarie Pröll.
Lisica selivka
Veliko se govori o selitvah Zlate lisice, pa čeprav jih je bilo pravzaprav malo. V 56 letih je morala drugam le devetkrat. Prvič leta 1974, v avstrijski Bad Gastein, drugič že naslednje leto, na Jahorino, ki je tudi zaradi tega 1984. leta gostila olimpijske igre. Sedemkrat pa se je Zlata lisica preselila v Kranjsko Goro. Nekaj selitev je bilo tudi internih, s spodnje proge na zgornjo, na fisko, in obratno. Leta 1995 se je preselil cilj slaloma, z vznožja pri hotelu Arena na Trikotno jaso.
Selimo se v Kranjsko Goro
Prva selitev v Kranjsko Goro je bila 1976. leta. Zatem se je na Gorenjsko preselila še v letih 1988, 1991, 2007, 2012, 2014 in 2018. Največji podvig je bila selitev 50. Zlate lisice, ko je sprva v Kranjski Gori zapadlo poldrugi meter snega, nato je močno deževalo, potem pa je zamrznila vsa Slovenija. Takrat je odpadel veleslalom, toda ko je bila v nedeljo celotna država brez elektrike in v žledu, so Pohorci in Kranjskogorčani vseeno uspešno izvedli slalom.
Lisičini jubileji
Lisičini jubileji so bili vedno nekaj posebnega. Na desetem je delegat Karl Senger odpovedal veleslalom, na 15. se je preselila v dolino in pred deset tisoč gledalci proslavila rojstvo Snežnega stadiona. Četrt stoletja Zlate lisice je ostalo najbolj v spominu: obakrat je zmagala Mateja Svet! Trideseta je bila odlična, z dovolj snega in ogromno gledalci, 40. Zlata lisica pa je bila ena najboljših v zgodovini, a žal prvič brez Dušana Senčarja in Francija Čopa.
Za abrahama največja zmaga
Več let so se lisjaki pripravljali na abraham pod Pohorjem, a so se morali preseliti v Kranjsko Goro, kjer pa jubileja Zlata lisica ni praznovala. Vseeno si jo bomo za večno zapomnili; še najmanj bo k temu prispevala zmaga Fride Hansdotter, pa čeprav je bila do te tekme večna (osemkrat) druga. Na 50. Zlato lisico se je spravilo vreme, kakršnega Slovenija ni poznala 50 let, zato je z uspešno izvedbo slaloma, po odpadlem veleslalomu, pohorsko tekmovanje pod Vitrancem doživelo eno največjih organizatorskih zmag v vsej dolgi zgodovini največje mariborske športne prireditve.
Številka 47 manjka
Zlata lisica je tekma, ki vedno je! Tudi zato, ker je le dvakrat odpadla. Leta 1998 je direktor svetovnega pokala Kurt Hoch organizatorjem sprva zagotovil: "Strinjam se, da izvedete le slalom v Kranjski Gori." A ker so imeli moški na Vitrancu premehko progo, so ženske teden dni kasneje ostale celo brez tekmovanja. Drugič je Lisica odpadla leta 2011, ko so bile vse smučarke že v Mariboru, ni pa bilo - vremena. V številčenju Lisice to pomeni, da so 35. izvedli naslednje leto, številka 47 pa je edina nepopisan list. Prvič je posamezna tekma, veleslalom, odpadla leta 1966. Veleslalom je odpadel še v letih 2001, 2006, 2014, slalom pa 1981. in 2016. Leta 1985 je v Mariboru odpadel moški slalom.
Po tri zmage Svetove in Mazejeve
Ko je Anja Zavadlav na 15. Zlati lisici osvojila 25. mesto v slalomu, je to naznanilo velike uspehe slovenskega ženskega alpskega smučanja. Najbolj uspešni sta bili Tina Maze in Mateja Svet, ki sta zmagali po trikrat. Tina Maze dvakrat v veleslalomu in enkrat v slalomu, enkrat tudi v pokalu Zlate lisice. Trikrat je bila še na stopničkah, druga, enkrat v slalomu in dvakrat v veleslalomu. Mateja Svet je enkrat slavila v slalomu in dvakrat v veleslalomu, dvakrat pa je bila najboljša v kombinaciji pohorskega pokala.
Urška Hrovat je v slalomu stala na vsaki stopnički in osvojila tudi pohorski pokal, Nataša Bokal je slavila v slalomu in bila druga v veleslalomu, Špela Pretnar ima drugo mesto iz obeh disciplin, Ana Drev iz veleslaloma, Veronika Šarec pa je bila tretja v slalomu.
