Bojan Bauman
Pri 28 letih se Mariborčanu Mihi Verliču obeta tretji nastop na olimpijskih igrah. V Sočiju je tekme sicer spremljal s tribune, saj se kot mlad hokejist ni vrinil med rise, ki so se upirali Rusom, Slovakom... V Pjongčangu pred tremi leti pa je že bil med najbolj zaslužnimi za to, da se je po zmagi nad ZDA govorilo o Sloveniji kot hokejskem čudežu. Slovenska hokejska reprezentanca danes ob 19. uri na Jesenicah začne predolimpijske kvalifikacije za nastop na zimskih olimpijskih igrah, ki bodo leta 2022 v Pekingu. Imajo dovolj motiva, da se po tekmah z Litvo, Hrvaško in Japonsko uvrstijo na zaključni predolimpijski turnir, ki ga bodo gostili Norvežani ali Slovaki? Je nastop na OI veliki cilj te ekipe?
"Kdo si ne bi želel nastopiti na olimpijskem turnirju, ki je vrhunec športnega udejstvovanja za večino športnikov? Tega motiva nikoli ne zmanjka in moja želja po nastopu bo enaka, kot je bila, ko sem bil v Sočiju prvič član slovenske hokejske odprave. Sam sem že nekaj dni pred tokratnim zborom, kjer se začenja pot v Peking, komaj čakal, da se znova vidimo z ekipo, da opravimo nekaj skupnih treningov in zatem odigramo nekaj tekem. Celotna ekipa se želi še tretjič v nizu prebiti na olimpijske igre."
Želje so eno, realnost je včasih nekoliko drugačna. Slovenska hokejska ekipa je sredi rekonstrukcije. Nekaj dolgoletnih reprezentantov je moštvo zapustilo, nekaj jih je prenehalo igrati ... V Pekingu bo prostora le za dvanajst ekip iz vsega sveta. Ima Slovenija dovolj kvalitetno moštvo, da lahko računamo na preboj?
"Jedro ekipe je ostalo in to so sami dobri hokejisti. Tu se ni veliko spreminjalo; in prihajajo novi. Pred nami je prvi olimpijski turnir, kjer se je treba dokazati, zmagati tri tekme. Šele zatem sledijo prave kvalifikacije za olimpijske igre, kjer moramo biti kompletni, zdravi in nekaj stvari se nam mora znova zložiti, kot je to bilo že v preteklosti."
Na Jesenicah boste v teh dneh v vlogi favoritov. Kar je dokaj nov izziv. Zadnja leta se namreč udeležujete močnih turnirjev, kjer ste v vlogi izzivalcev. Kako sprejeti to novo situacijo, v kateri bodo glavno vlogo imeli napadalci, manj bo osredotočanja na branjenje ...
"Recept je, da se osredotočimo na svojo igro. Ukvarjati se moramo s svojim stilom igranja, svojo taktiko, svojim sistemom. Na igrišču moramo biti suvereni, za paniko tam ne bo prostora. Ne smemo si nalagati prevelikega pritiska. Imperativ nam ne sme biti, da bomo v prvih petih minutah dosegli štiri gole. Če bomo igrali 'po naše', rezultat ne bo izostal."
Prvi današnji nasprotnik so Litovci. Izhajajo iz ruske šole hokeja z veliko drsanja in sistematsko igro. Kakšno tekmo pričakujete?
"Na ledu bodo zagotovo zelo agresivni. Spomnim se jih iz Astane, kjer smo igrali z njimi na svetovnem prvenstvu skupine B (Litva je takrat izpadla iz skupine, Slovenci so v njej ostali, op. p.). Imeli so fizično močne hokejiste, same visokorasle igralce. Takrat smo jih premagali s svojim sistemom, s potrpežljivostjo. Nismo šli z glavo skozi zid in to je bil uspešen recept zanje."
Skoraj deset let že igrate v tujini, lahko trdimo, da ste pri 28 letih prekaljen internacionalec. Kaj je za vas najbolj dragoceno, kar ste dobili v tem času? Kaj vam je dala tujina?
"Vsako sezono sem se naučil nekaj novega, moja igra je postajala zmeraj boljša. V zadnjih letih pa sem spoznal, da se moram osredotočati nase. Delam po najboljših močeh in zmeraj poskušam ostati stoodstoten. Ko pride kriza, se pogledam v ogledalo. Potem se resetiram, vrnem se k osnovam. Tako si povrnem ritem. To je moj boj v trenutkih, ko mi ne gre. Na ta način se ne spravljam pod večji pritisk, se ne obremenjujem bolj, kot bi bilo treba."
Govorite tudi o neke vrste samodisciplini, ki je potrebna na vrhunskem športnem nivoju, in to v tujini, kjer je za obstanek treba zmeraj pokazati nekaj več od drugih?
"Do sebe je treba biti zmeraj pošten. Potem si fer tudi do ljudi okoli sebe. Treba je začeti pri sebi in v športu brez samodiscipline ni uspehov. Sedaj že lahko rečem, da mi pomagajo tudi izkušnje. Zalotim se, da v podobnih situacijah reagiram drugače, kot sem, ko sem imel 20 let. Vse to prinesejo leta, ki jih preživljam na ledu."
V reprezentanco prihajajo mladi igralci, ki bodo nadomestili prekaljene rise. Kaj je pri njih dragoceno, kaj morda pogrešate?
"Talentiranih hokejistov je v Sloveniji še zmeraj veliko. Manjka pa kvalitetna domača liga, kjer bi se lahko tisti, ki prihajajo iz mladinskega pogona, kalili. Doma bi morali dobiti prve članske izkušnje, in to v spodobni ligi. Potem bi se lažje uveljavljali v tujini. Ta napredek bi moral biti bolj postopen."
Sami ste v nemški ligi, že drugo leto pri Fischtown Pinguins. Kako močna je nemška liga v primerjavi z drugimi v Evropi?
"Zelo sem zadovoljen, tudi ekipi gre dobro. Ne pritožujem se, a zmeraj je prostor za izboljšave. V Nemčiji ostajam še eno leto, nedavno smo v klubu sodelovanje podaljšali. Težko bi primerjal evropske lige med seboj - v Nemčiji smo denimo stopnjo nad avstrijskim Eblom. Izkušnjo imam tudi iz finske lige, kjer se na ledu vse dogaja zelo hitro. Tam ljubijo hitrost, medtem ko v Nemčiji igrajo izkušenejši igralci, veliko je tujcev. Vsekakor igram v zanimivi in dobri ligi."
