Kitajska od leta 2017 vodi kampanjo množičnega pridržanja Ujgurov, Kazahstancev in drugih pretežno muslimanskih etničnih skupin v severozahodni pokrajini Šindžjan. Približno milijon ljudi ali več naj bi bilo zaprtih v tako imenovanih centrih za preoblikovanje skozi izobraževanje ali poklicno usposabljanje. Peking na drugi strani trdi, da gre za blatenje Kitajske in da so obtožbe o genocidu največja laž stoletja.
Kitajske oblasti naj bi si bile prizadevale tudi za kulturni izbris Ujgurov, k temu naj bi težil tudi prevzgojni sistem v taboriščih. V taboriščih so nameščene kamere, leta 2017 pa so oblasti tudi začele zbirati DNK-vzorce vseh prebivalcev Šindžjanga. Razkrite podrobnosti po odkritju 137-stranskega dokumenta kitajske vlade, v katerem so bili navedeni osebni podatki ljudi iz Šindžjanga z verskimi navadami in osebnimi odnosi kot sredstvo za določitev, ali jih je treba internirati v "prevzgojo" v taboriščih, so podkrepile dokaze o kršitvah, ki jih je predhodno dokumentirala tudi organizacija Amnesty International. Študije primerov razkrivajo, da Kitajska cilja na pripadnike ujgurske in drugih skupnosti diaspore po vsem svetu s pritiski veleposlaništev v tujini, pa tudi z aplikacijami za sporočanje in grožnjami s telefonskimi klici. Amnesty International je med septembrom 2018 in septembrom 2019 zbral podatke približno 400 Ujgurov, Kazahstancev, Uzbekov in pripadnikov drugih pretežno muslimanskih etničnih skupin, ki živijo v 22 državah na petih celinah. Poročila razkrivajo nadlegovanje in strah, ki ga pripadniki teh skupnosti vsakodnevno doživljajo.
Lipušček: Ukrepi niso genocid
"Glede na to, da si ujgursko islamsko gibanje za neodvisnost vzhodnega Turkmenistana prizadeva za odcepitev od Kitajske in za ustanovitev islamske države in je v zadnjih letih izvedlo številne teroristične akcije, kitajske oblasti to pokrajino obvladujejo s trdo roko oziroma z metodami iz časov kulturne revolucije. V pokrajini je že nekaj let obsedno stanje, internetne povezave so prekinjene," pojasni novinar in odličen poznavalec Kitajske Uroš Lipušček in še dodaja: "Vsi ti ukrepi sicer res lahko pomenijo kršenje človekovih pravic, nikakor pa niso genocid, kakor ga definirajo Združeni narodi." Tako kot prejšnja ameriška vlada tudi zdajšnja namreč trdi, da Kitajska izvaja genocid nad Ujguri in drugimi muslimanskimi manjšinami v državi. "Očitno je ameriški predsednik Joe Biden podprl trditve o genocidu zato, da bi diplomatsko pritisnil na Peking in ovrgel obtožbe republikancev, da je do Kitajske preveč mehak," razmišlja novinar.
Lipušček sklepa, da so takšne trditve lansirale v Združene države Amerike skrajne desničarske antikomunistične in antisemitske skupine, ki poskušajo s tem ne samo do konca umazati kitajsko dobro ime, ampak pripraviti teren za morebitno spremembo režima oziroma za odstranitev kitajske komunistične partije z oblasti, kar naj bi prepeljalo do razpada Kitajske, pri čemer ne izbirajo sredstev. "Prve govorice o domnevnem genocidu v Šindžjanu je sicer objavila turška televizijska postaja Istiqlil, ki je pod vplivom vzhodnoturkmenistanskega islamskega gibanja (slednje je bilo do oktobra lani v ZDA na spisku terorističnih organizacij, v OZN in EU pa je še vedno na tem seznamu) in Svetovnega ujgurskega kongresa, ki ga financirajo ZDA. Trditve o genocidu so nastale na osnovi pričevanj le osmih ujgurskih beguncev. Svetovno dimenzijo so dobile, potem ko je ameriška ekspertinja pri komisiji za odpravo rasne diskriminacije v Ženevi opozorila na genocid, kar sta v svet ponesli tako tiskovna agencija Reuters kot časnik New York Times, ne da bi preverila verodostojnost teh trditev. Brez dvoma gre za premišljen pritisk na Kitajsko. Najnovejših trditev ne bi bilo, če bi bile kitajske oblasti bolj prožne in bi strokovnjakom svetovne organizacije dovolile preveriti obtožbe na samem kraju, kar so doslej zavračale. V tem smislu so za sedanji položaj krive tudi kitajske oblasti," pojasnjuje Lipušček.
Šindžinjang
Je avtonomna regija Ljudske republike Kitajske, ki leži na severozahodu države blizu srednje Azije. Je največja provinca na Kitajskem in osma največja državna enota na svetu. Obsega več kot 1,6 milijona kvadratnih kilometrov, kar je 82-krat več od površine Slovenije. Ima 25 milijonov prebivalcev, kar je več kot 12-krat več kot pri nas. Meji na Mongolijo, Rusijo, Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan, Afganistan, Pakistan in Indijo.
V Šindžinjangu so največja staroselska skupina Ujguri, v tej pokrajini jih živi 12 milijonov. Po veroizpovedi so pretežno sunitski muslimani in so del turških ljudstev. Njihova kultura se razlikuje od večinske etnične skupine Han, ki sicer zajema okrog 92 odstotkov prebivalstva Kitajske.
Nadzor in razčlovečenje
Britanska televizija BBC je sicer dokumentirala številne navedbe o sistematičnih posilstvih, spolnih zlorabah in mučenjih internirank, ki naj bi jih bili zagrešili kitajski policisti in pazniki. Pričevanja govorijo o skupinskem posilstvu in prisilni sterilizaciji, mučenju z elektrošoki in analnem posiljevanju z naelektrenimi palicami. Ena od prič Tursunay Ziawudun je za BBC povedala, da se nekatere ženske, ki so jih odpeljali iz celic, niso nikdar vrnile. Ziawudunova meni, da naj bi bil njihov načrt nadzor, internacija, indoktrinacija, razčlovečenje, sterilizacija, mučenje in posilstvo. Število naravnega prirastka prebivalstva v tej pokrajini je, kar zadeva Ujgure, od leta 2005 do 2015 kar 2,6-krat večje od naraščanja večinskega kitajskega prebivalstva Han, pa pove Lipušček. V poročilu Svetovnega kongresa Ujgurov in organizacije Uyghur Human Rights je sicer zapisano, da naj bi se bila rodnost med Ujguri v regiji od leta 2018 znižala za 37 odstotkov. Domnevno naj bi bila to posledica sterilizacije in splavov. Upad rodnosti je potrdil tudi uradni Peking, vendar ob tem dodal, da se je število ujgurskega prebivalstva v Šindjangu v obdobju 2010-2018 na splošno povečalo. Lipušček je ocenil, da je prirastek prebivalstva med Ujguri v letih 2017-2018 upadel za pet odstotkov, ker so oblasti začele uveljavljati enako politiko rodnosti za vse prebivalce te pokrajine, in dodal, da so bili doslej Ujguri oziroma druge manjšine izvzeti iz omejitev, ki so veljale za večinsko Kitajsko.
"Trditve o genocidu temeljijo predvsem na nepreverjenih trditvah nekaterih ujgurskih beguncev, ki so se zatekli v zahodne države. Begunka Tursunay Ziyawudun je na primer za ameriški radio Free Asia izjavila, da je bila prisilno sterilizirana, februarja lani pa je spremenila zgodbo in dejala, da je niso pretepali ali kakorkoli drugače izrabili in da je bilo najhujše mentalno trpljenje. Februarja letos je za BBC in CNN izjavila, da je bila žrtev množičnega posilstva stražarjev taborišča," razlaga Lipušček. Novinar, ki se sklicuje na navedbe ameriškega spletnega medija The Grayzone, sicer meni, da so trditve o genocidu nad približno deset milijoni Ujgurov neutemeljene in v celoti izmišljene. "Dejstvo je, da omenjene trditve slonijo na dokumentih nemškega profesorja Adriana Zenza, izpričanega antisemita, delujočega v dveh skrajno desno usmerjenih institucijah, ki ju financirajo ZDA," razmišlja Lipušček in še pove, da je dokazov premalo, podatki so nepreverjeni in izmišljeni, prenesli pa so jih številni ugledni mediji, kot so britanski BBC, televizijska mreža CNN, tiskovna agencija AP in drugi.
Peking trdi, da gre za blatenje in da so obtožbe o genocidu največja laž stoletja
Adrian Zenz, nemški raziskovalec, ki je v prvi vrsti odgovoren za razkritja in pričevanja o razmerah Ujgurov, je že deležen številnih tožb, ki jih je podprla tudi Kitajska. Tožniki izpodbijajo poročilo, ki ga je Zenz napisal za Center za globalno politiko s sedežem v Washingtonu, v katerem je zapisal, da je na stotisoče delavcev etničnih manjšin v Šindžjangu "prisiljenih ročno nabirati bombaž". Zenz se je odzval in povedal, da ga tožbe ne motijo, in pripomnil, da je dobro videti vpliv njegovega raziskovanja. Združene države Amerike so že prepovedale izdelke iz bombaža iz regije in spodbujajo k bojkotu zimskih iger prihodnje leto v Pekingu. Zenz je sicer višji sodelavec na področju kitajskih študij pri washingtonski fundaciji za žrtve komunizma, ki je bila ustanovljena s soglasnim kongresnim aktom leta 1993. Kitajski uradniki so njegove trditve večkrat zanikali, ga označili za "lažnega učenjaka" in obtožili sodelovanja z ameriškimi obveščevalnimi agencijami. So pa večino njegovih raziskav potrdili tudi drugi raziskovalci in neodvisni mediji. Odbor Združenih narodov se je leta 2018 soočil s Kitajsko zaradi njegovih ocen, ameriška vlada in nizozemski parlament pa so nedavno politiko Pekinga v regiji ocenili kot genocid. Zenz je ob tem dejal, da upa, da bodo tožbe vprašanju namenile več pozornosti in natančnejše preučevanje teme, pišejo na portalu Bloomberg.
Pred dnevi je 50 strokovnjakov za človekove pravice, vojne zločine in mednarodno pravo izdalo tudi neodvisno poročilo inštituta za politične strategije Newlines s sedežem v Washingtonu. V dokumentu so zajete obtožbe, da gre za genocid nad Ujguri, medtem pa kitajska vlada slednje neprestano zanika. Tudi v poročilu Svetovnega kongresa Ujgurov in organizacije Uyghur Human Rights Project piše, da so dokazi za tožbo zaradi genocida verodostojni.
Evropska unija ostro proti politikam kitajskih oblasti
Evropska unija je že večkrat spregovorila o položaju Ujgurov in izrazila globoko zaskrbljenost zaradi političnih prevzgojnih taborišč, nadzora in omejitev svobode veroizpovedi in prepričanj. "Politike kitajskih oblasti, ki veljajo za Šindžjang, se zdijo nesorazmerne z navedenim ciljem Kitajske v boju proti terorizmu in ekstremizmu. Sklepi strokovnjakov Združenih narodov, ki izražajo resne pomisleke, na žalost še vedno veljajo," so sporočili iz Evropske komisije. "Poročila kažejo na resnost in obseg pomislekov, ki jih nismo izrazili samo v javnih izjavah in na mednarodnih forumih, zlasti Svetu Združenih narodov za človekove pravice, ampak tudi na srečanjih s kitajskimi oblastmi na vseh ravneh, vključno s tremi srečanji med Evropsko unijo in kitajskimi voditelji lani: na vrhu med EU in Kitajsko 22. junija ter na srečanjih voditeljev EU in Kitajske 14. septembra in 30. decembra," so dodali.
Kulturna revolucija
Je bila nasilno množično gibanje v Ljudski republiki Kitajski leta 1966, ki ga je začel predsednik komunistične partije Mao Cetung, končalo pa se je z njegovo smrtjo leta 1976. S kulturno revolucijo je Mao skušal utrditi revolucionarne ideale, vendar je bila to le pretveza, da se je znebil političnih nasprotnikov. Rdeče garde so najprej sestavljali študentje in dijaki, njihov cilj pa je bil obračunati s starimi idejami, kulturo, običaji in navadami. Kmalu so začeli medsebojno tekmovati in nastali so srditi spopadi, ki jih je zatrla vojska. Kulturna revolucija je terjala številne smrtne žrtve, številni so se znašli za zapahi ali v izgnanstvu. Tudi takrat se o posameznih dogodkih iz tega obdobja ni govorilo, določene teme ostajajo tabuizirane.
EU ima nadzor nad izvozom blaga in tehnologije z dvojno rabo, kar omogoča spremljanje in zaustavitev izvoza ključnih občutljivih tehnologij za preprečitev kakršnekoli zlorabe, ki bi ogrožala mednarodno varnost, vključno z zaščito človekovih pravic, pojasnjujejo v Evropski komisiji. "Uvedli smo tudi vrsto nadzorov nad tehnologijami kibernetskega nadzora. Ob dejstvu, da je v nekaterih primerih takšna občutljiva tehnologija zlorabljena za kršitve človekovih pravic, smo konec leta 2020 sprejeli nova pravila za okrepitev nadzora trgovine s takimi tehnologijami," so izpostavili.
Kot so dejali, pripisujejo velik pomen boju proti prisilnemu delu in odpravi vseh kršitev temeljnih načel in pravic pri delu: "V skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah smo zavezani k odpravi vseh kršitev temeljnih načel in pravic pri delu, vključno s prisilnim delom in delom otrok, spodbujanju zaščite žrtev zlorab, povezanih s podjetji, ter ratifikaciji in učinkovitemu izvajanju ustreznih temeljev konvencije Mednarodne organizacije dela ILO." V stikih s kitajskimi uradniki so bila vprašanja, ki so jih sprožili v zvezi s poročili o prisilnem delu v Šindžjangu, doslej vedno zavrnjena, vendar pa bodo o teh zadevah še naprej javno govorili na dvostranskih srečanjih s kitajskimi oblastmi in zahtevali, da se dostop do regije odobri neodvisnim opazovalcem.
Kitajsko vodilo za odgovorne dobavne verige mineralov zahteva, da kitajska podjetja prepoznajo in/ali se izognejo tveganjem poslovnih praks in ukrepov, ki se med drugim nanašajo na kakršnekoli oblike prisilnega ali obveznega dela. "Načela odgovornega poslovnega ravnanja, na katerih med drugim temeljijo kitajske rudarske smernice, je treba izvajati v vseh sektorjih in na področjih kitajske proizvodne in oskrbovalne verige," so pojasnili pri Evropski komisiji in dodali, da EU pripisuje velik pomen spodbujanju odgovornih poslovnih praks evropskih podjetij. "Kot del politike prava družb EU je načrtovanje dela na področju trajnostnega upravljanja podjetij namenjeno zagotavljanju, da se pri sprejemanju odločitev v podjetjih upoštevajo interesi vseh zainteresiranih strani, da je trajnost vključena v korporacijske strategije in da se tveganja in vplivi ustrezno obravnavajo s skrbnostjo v celotni dobavni verigi. Komisar za pravosodje Didier Reynders si prizadeva za morebiten zakonodajni predlog, ki bi zajemal ta področja, vključno s skrbnim pregledom človekovih pravic in vplivi na okolje leta 2021," so sporočili iz Evropske komisije. "Povezava med naložbami in delovno silo je nesporna in pri doseganju tega cilja mora imeti vlogo tudi celovit sporazum o naložbah med EU in Kitajsko (CAI). CAI bo vključeval zlasti zaveze na področju dela, vključno z zavezo Kitajske, da si bo prizadevala za ratifikacijo temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela o prisilnem delu. Hkrati CAI sam ne bo zadostoval. Za reševanje tega vprašanja bomo potrebovali tudi različna orodja, na primer zgoraj omenjene pobude. EU bo še naprej pozivala Kitajsko, naj spoštuje svoje nacionalne in mednarodne obveznosti ter spoštuje človekove pravice, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, zlasti v Šindžjangu in Tibetu," so še dodali.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
