Ko sva se pogovarjala pred nekaj dnevi, ste dejali, da gre v poljskem primeru klanja bolnih živali za mafijski posel. Očitno oporečno meso pa je bilo razposlano po celi Evropi, morda tudi v Slovenijo. Kdo je odpovedal v sistemu nadzora?
"Seveda poljski urad za varno hrano na tem območju. Da lahko nekdo tudi zunaj delovnega časa pokolje takšne količine bolnih živali, dvomim, da lahko gre to mimo vednosti nadzora. V našem obratu ne bi mogli skriti niti enega samega goveda, tudi če bi želeli. Antemortem (veterinarski pregled pred zakolom, op. p.) pregled je pri nas obvezen, ko živali pridejo v klavnico, mora biti pregledana njihova dokumentacija, tudi potni list in klinični znaki vsake živali. Se je že zgodilo, da je posamezna žival ušla nadzoru in se je na liniji klanja ugotovilo, da ni bila pregledana, zato je šla v uničenje, čeprav je bilo z njo popolnoma vse v redu. A tako žival je treba izločiti. V potnem listu so vsi premiki od njenega rojstva, najkasneje v 21. dnevu starosti mora žival dobiti potni list, ušesno številko, ki jo spremlja vse življenje. Nato poteka postmortem pregled skozi celo linijo klanja. Pri nas v klavnici dela osem veterinarjev, ki opravljajo nadzor permanentno, od prve minute, ko začnemo delati, do zadnje, ko končamo, so organi nadzora prisotni. To niso naši zaposleni, ampak zaposleni na uradu za varno hrano in to dejavnost naše podjetje plačuje državi."
Izidor Krivec, predsednik uprave Celjskih mesnin, zadnja dva tedna operira v izrednih razmerah. Vodi enega največjih mesnopredelovalnih obratov pri nas, poleg tega predseduje še gospodarskemu interesnemu združenju v panogi. Kakšne posledice bo afera s poljskim mesom pustila v Sloveniji, je vprašanje, ki je obviselo na plečih urada za varno hrano, kmetijskega ministrstva, predvsem pa domače mesne industrije, ki se že tako spoprijema z velikimi izzivi. Na torkovo jutro, ko smo sedeli za mizo v njegovi pisarni, zato telefon neprenehoma utripa, proti koncu pogovora pa tajnica vznemirjeno oznani še “Ministrica je tukaj!” Pokaže se, da sta ministrica Aleksandra Pivec in direktor uprave za varno hrano Janez Posedi prispela nekoliko kasneje, ob naznanitvi je bila na vratih vodja veterinarskih inšpektorjev Andreja Bizjak. Po hodnikih je vršalo in natančno odmerjen red v obratu z upravno stavbo vred se je temeljito skalil pod težo kamer, fotoaparatov, mikrofonov.
Novinarji Supervizjerja, poljskega preiskovalnega televizijskega programa, so se konec preteklega leta infiltrirali v poljsko klavnico. Novinar Patrik Szczepaniak je skrivaj delal v klavnici skoraj tri tedne in javnosti dostavil material, ki je sprožil resna vprašanja o izvoru in načinih mesnopredelovalne industrije, predvsem pa o verigah, ki očitno lahko vključujejo tudi zelo dvomljive koščke mesa.
Žalostno je, da imamo pri le 30-odstotni oskrbi v Sloveniji presežke prašičev. Tudi zato, ker se je uvoz v Sloveniji izredno razbohotil, ker so zunaj cene zelo zelo nizke
Povsod po svetu se kljub globalizaciji hrana vedno bolj lokalizira
Tretjina mesa še zmeraj nima okusa po davku
Tudi Celjske mesnine so prevzemale v panogi, vstopili ste tudi v Radgonske gorice, kupovali ste nekatere blagovne znamke ...
“Gradimo horizontalno povezavo predelovanja mesnin in vina. Tudi vlagamo v to, saj bomo v pršutarni Lokev zgradili novo proizvodno halo, v Gornji Radgoni posodabljamo opremo in tehnologijo ter vinograde, ki smo jim po prevzemu Kapelskih goric dodali še 110 hektarjev. Skupne naložbe bodo letos presegle osem milijonov evrov, tudi kakšnega manjšega prevzema ne izključujemo. Ob naložbah pa bo največji izziv pridobivanje kadrov. Žal jih doma ne dobimo več ne za predelavo mesnin in tudi ne za delo v vinogradih. Tako prihajajo kadri predvsem iz Bosne in Hercegovine, Srbije, delno tudi Makedonije, manj pa iz Hrvaške, ki se tudi sama sooča s pomanjkanjem kadrov.”
