Zoran Stevanović
To, kar se dogaja na slovenski javno-politični sceni, zahteva pristop, ki ne bo kritika, ki zahteva določen tekst – tega teksta namreč ni; ne bo politična analiza, ker ni načina, da se analizira nekaj, kar ni politika, čeprav formalno gre za politične institucije. Ostaja obnašanje, ki je predmet antropologije, govor, ki je predmet retorike – če nič drugega, določa tisto, kar ni retorika, in končno prepoznavanje simptomov, kar je predmet psihologije. V antropologiji in retoriki imam določena znanja, v psihologiji ne veliko, zato se bom omejila na splošno znana in sprejeta stališča strokovnjakov. In drznila si bom predlagati termin, ki se dotika vseh treh znanstvenih področij in se nanaša na popolnoma nov fenomen.
Svetlana Slapšak










