Fotografija je simbolična.
Zdravniki so na območju Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice najbolj poklicno mobilni. Samo lani je zdravniško licenco v teh državah za namen trajne nastanitve potrdilo več kot 5000 tujih zdravnikov.
Ker je zdravniški poklic reguliran, si pristojni evropski organi – vsaj na papirju – izmenjujejo podatke o posameznih prosilcih za potrditev zdravniških kvalifikacij. Pri tem so pomembne tudi informacije o morebitnih sankcijah zoper zdravnike, ki želijo delati v drugih državah.
Slovenska zdravniška zbornica je prepričana, da so podatki o razlogih za odvzem licenc zdravnikom varovani osebni podatki, četudi so imena licenciranih zdravnikov, podatki o njihovi specializaciji in veljavnosti licence javni. Zbornica jih objavlja na svojem spletnem mestu.
Te podatke nam je tudi posredovala, a se je zataknilo pri vsebini odločb o odvzemu licenc. Poslala je namreč kopije odločb, v katerih so pretežno ostali le naslov zbornice, ime zdravnika, njegova oziroma njena specializacija in pravni pouk, obrazložitve razlogov za odvzem pa so bile izbrisane.
Toda informacijski pooblaščenec je v odgovoru na pritožbo zaradi zakritja razlogov za odvzem licence zapisal, da so te informacije v javnem interesu, saj ne samo, da ščitijo paciente, ampak služijo tudi nadzoru javnosti nad delom zbornice. Ta ima namreč na področju licenciranja zdravnikov javna pooblastila.
Zdravniška zbornica je v 20 letih le petim zdravnikom odvzela licenco – in še to zgolj začasno. Trajnega odvzema v tem obdobju ni bilo. V zadnjih desetih letih sta licenco začasno izgubila samo dva zdravnika, Stefano Lautieri in Dragiša Veljković.
Veljković, hrvaški psihiater, je bil po poročanju Dnevnika pravnomočno obsojen zaradi kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, odvzem licence pa je predpisalo sodišče. O razlogih za odvzem licence Lautieriju, italijanskemu venerodermatologu, ni dostopnih informacij. Zdravniška zbornica mu je licenco vzela za eno leto, pojasnil o konkretnih zadevah pa ne daje – sklicuje se na varovanje osebnih podatkov.
Po zakonu o zdravniški službi in področni evropski direktivi bi morala zbornica o odvzemu obeh licenc prek sistema za izmenjavo informacij (IMI), ki ga upravlja Evropska komisija, obvestiti evropske kolege, toda obvestila jih je samo glede Veljkovića, glede Lautierija pa ne – zaradi tehničnih težav.
Tako nacionalni koordinator IMI, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarstvo, kot tudi Evropska komisija sta zanikala, da bi ju zbornica v času odvzema licence Lautieriju obvestila o tehničnih težavah, zaradi katerih ni mogla izpolniti svoje dolžnosti.
Ker je zdravniški poklic reguliran, si pristojni evropski organi – vsaj na papirju – izmenjujejo podatke o posameznih prosilcih za potrditev zdravniških kvalifikacij. Pri tem so pomembne tudi informacije o morebitnih sankcijah zoper zdravnike, ki želijo delati v drugih državah.
Slovenska zdravniška zbornica je prepričana, da so podatki o razlogih za odvzem licenc zdravnikom varovani osebni podatki, četudi so imena licenciranih zdravnikov, podatki o njihovi specializaciji in veljavnosti licence javni. Zbornica jih objavlja na svojem spletnem mestu.
Te podatke nam je tudi posredovala, a se je zataknilo pri vsebini odločb o odvzemu licenc. Poslala je namreč kopije odločb, v katerih so pretežno ostali le naslov zbornice, ime zdravnika, njegova oziroma njena specializacija in pravni pouk, obrazložitve razlogov za odvzem pa so bile izbrisane.
Toda informacijski pooblaščenec je v odgovoru na pritožbo zaradi zakritja razlogov za odvzem licence zapisal, da so te informacije v javnem interesu, saj ne samo, da ščitijo paciente, ampak služijo tudi nadzoru javnosti nad delom zbornice. Ta ima namreč na področju licenciranja zdravnikov javna pooblastila.
Zdravniška zbornica je v 20 letih le petim zdravnikom odvzela licenco – in še to zgolj začasno. Trajnega odvzema v tem obdobju ni bilo. V zadnjih desetih letih sta licenco začasno izgubila samo dva zdravnika, Stefano Lautieri in Dragiša Veljković.
Veljković, hrvaški psihiater, je bil po poročanju Dnevnika pravnomočno obsojen zaradi kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, odvzem licence pa je predpisalo sodišče. O razlogih za odvzem licence Lautieriju, italijanskemu venerodermatologu, ni dostopnih informacij. Zdravniška zbornica mu je licenco vzela za eno leto, pojasnil o konkretnih zadevah pa ne daje – sklicuje se na varovanje osebnih podatkov.
Po zakonu o zdravniški službi in področni evropski direktivi bi morala zbornica o odvzemu obeh licenc prek sistema za izmenjavo informacij (IMI), ki ga upravlja Evropska komisija, obvestiti evropske kolege, toda obvestila jih je samo glede Veljkovića, glede Lautierija pa ne – zaradi tehničnih težav.
Tako nacionalni koordinator IMI, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarstvo, kot tudi Evropska komisija sta zanikala, da bi ju zbornica v času odvzema licence Lautieriju obvestila o tehničnih težavah, zaradi katerih ni mogla izpolniti svoje dolžnosti.









