(ANALIZA) Refleksija evropske (ne)samozavesti

V nadaljevanju preberite: 

- Ko govorimo o državah, govorimo o političnih elitah, ki vodijo te države. Zato torej, ko govorimo o državah, govorimo predvsem o političnih elitah, ki z različno stopnjo (ne)samozavesti postopajo v svetovni politiki. V zadnjem letu sta v slovenski zunanjepolitični stvarnosti zares prevladovali dve temi: ruska agresija na Ukrajino in genocidna vojna Izraela v Gazi.

- Ali gremo v "več Evrope" ali v "manj Evrope"? Kako vzpostaviti mehanizme za to, da se ne znajdemo vedno v situaciji, ko moramo odreagirati na zunanje krize (na primer finančna kriza, migracije, pandemija, ruska agresija), temveč da gremo v smer oblikovanja proaktivnih strategij (globalnega dometa)? Kako iskati najmanjši skupni imenovalec, da ne bomo vedno znova in znova ustvarjali vtis omahljivosti v odnosu do slehernega Evropejca?

- Namesto da morebitno srečanje Zelenskega in Putina primerjamo s srečanjem med Chamberlainom in Hitlerjem, bi morale države članice EU narediti vse, kar je v njihovi moči, da Zelenski na to srečanje ne odide na način, da se vnaprej poda zaključek, da se bo o Ukrajini odločalo kot takrat o Češkoslovaški.