Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo v Izraelu 27. oktobra, vlada premierja Benjamina Netanjahuja pospešuje ukrepe za širitev izraelskega nadzora nad palestinskimi ozemlji. Tako v analizi za portal The Conversation piše Irit Katz, izredna profesorica arhitekture in urbanih študij na Univerzi v Cambridgeu. Po njeni oceni je predvolilna dinamika pomemben dejavnik pri stopnjevanju gradnje naselbin na Zahodnem bregu in utrjevanju izraelskega nadzora nad Gazo.
Volitve bodo prve po napadu Hamasa oktobra 2023 in vojni v Gazi, ki je sledila. Izredna profesorica Katz meni, da se je po omejenih strateških učinkih vojaškega spopada z Iranom in nadaljnji nestabilnosti v Libanonu politična pozornost izraelske vlade ponovno usmerila proti palestinskim ozemljem. Ker Likud – desničarska in nacionalno-liberalna politična stranka v Izraelu, ki jo vodi dolgoletni premier Benjamin Netanjahu – po raziskavah javnega mnenja zaostaja za tekmeci, naj bi bila prav širitev izraelskega nadzora eno osrednjih sporočil predvolilne kampanje.
Zakonodajna ofenziva
Izraelski parlament je 17. julija sprejel zakon o financiranju strank, ki vključuje določbo o njegovi razpustitvi pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami. Glasovanje o zakonu, ki ga je podprlo 62 od 120 poslancev, uradno označuje konec parlamentarnega mandata in utira pot volitvam, ki bodo 27. oktobra.
V zadnjih tednih je vlada Benjamina Netanjahuja izvedla bliskovito zakonodajno ofenzivo, katere cilj je bil utrditi večino in zadovoljiti ultraortodoksne zaveznike. "Zaključujemo štiriletni mandat, sprejeli smo devet proračunov in na stotine zakonov," je ob razpustitvi parlamenta dejal njegov predsednik Amir Ohana. Ocenil je, da je bil to najzahtevnejši mandat v zgodovini kneseta. Zaznamovali so ga "najrazličnejši protesti, potekal je ob najtežji in najdaljši vojni v zgodovini države," je med drugim poudaril. Glede na zadnje raziskave javnega mnenja bo imel Netanjahu težko delo, da si zagotovi večino, saj kažejo, da si večina Izraelcev želi njegovega odhoda. Nekaj mesecev pred volitvami je njegov glavni tekmec nekdanji obrambni minister Gadi Ajzenkot, čigar sredinska stranka Jašar postaja vse bolj priljubljena in je v raziskavah javnega mnenja celo prehitela Netanjahujev Likud.
Širjenje naselbin na Zahodnem bregu in zmanjševanje območij pod palestinskim nadzorom sicer nista nova procesa, poudarja avtorica, vendar zadnje poteze pomenijo pomembno stopnjevanje. Obrambni minister Israel Katz je napovedal ustanovitev treh novih vojaško-naselbinskih postojank na severu Gaze, finančni minister Bezalel Smotrich pa je zagotovil 1,3 milijarde šeklov za gradnjo več deset novih izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu.
Po avtoričini oceni ti ukrepi niso namenjeni zgolj nagovarjanju vse bolj desno usmerjenega volilnega telesa, ampak tudi ustvarjanju novih dejstev na terenu pred morebitnimi političnimi spremembami. Mednarodna pozornost se je po njenem mnenju v zadnjih mesecih preusmerila predvsem na Iran in Libanon, zato dogajanje na palestinskih ozemljih poteka pod precej manjšim mednarodnim drobnogledom. Irit Katz se pri tem sklicuje tudi na oceno izraelske mirovne aktivistke Hagit Ofran iz organizacije Peace Now, da želi vlada pred volitvami utrditi čim več sprememb, ki bi jih bilo pozneje težko razveljaviti.
Posebno pozornost avtorica namenja razmeram v Gazi. Po njenih navedbah Izrael trenutno nadzoruje približno 65 odstotkov območja enklave, cilj vlade pa naj bi bila razširitev nadzora na okoli 70 odstotkov kljub premirju, doseženemu oktobra lani. Satelitski posnetki naj bi kazali gradnjo več kot 23 kilometrov dolge zemeljske pregrade, namenjene utrditvi nadzora nad zasedenimi območji.
Takšne spremembe imajo po njenem mnenju neposredne posledice za civilno prebivalstvo. Pred vojno je na območju Gaze živelo približno 2,2 milijona ljudi na vsega 365 kvadratnih kilometrih, zdaj pa jih je po ocenah okoli 2,05 milijona. Če bi Palestincem ostalo dostopnih le še približno 30 odstotkov ozemlja, bi se gostota prebivalstva povečala na skoraj 19.000 ljudi na kvadratni kilometer.
Če bi Palestincem ostalo dostopnih le še približno 30 odstotkov ozemlja, bi se gostota prebivalstva povečala na skoraj 19.000 ljudi na kvadratni kilometer
Humanitarne razmere ostajajo izjemno težke. Profesorica Katz navaja, da so poškodovane ali uničene približno tri četrtine stanovanjskih objektov, okoli 1,4 milijona ljudi pa potrebuje ustrezno nastanitev. Zaradi uničene vodovodne, kanalizacijske in komunalne infrastrukture je približno 60 odstotkov prebivalcev izpostavljenih odplakam ali človeškim iztrebkom. Več kot 900.000 ljudi živi med nakopičenimi odpadki, kar spodbuja širjenje bolezni in glodavcev, v prenatrpanih taboriščih pa se širijo nalezljive bolezni. Hkrati uničenje kmetijskih zemljišč in pašnikov dodatno zmanjšuje možnosti za prehransko samooskrbo prebivalstva.
Avtorica ugotavlja tudi, da so bili opuščeni ambiciozni povojni načrti za obnovo Gaze, povezani z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Med njimi je bil Project Sunrise, ki je predvideval preobrazbo Gaze v visokotehnološko mesto po vzoru Dubaja ali Dohe. Nadomestili naj bi ga precej skromnejši načrti za omejeno humanitarno območje, ki bi lahko sprejelo le manjši del razseljenih Palestincev, pri čemer Palestinci po njenih besedah pri pripravi teh načrtov skoraj niso sodelovali.
Po podatkih, ki jih povzema, je bilo od začetka veljavnosti premirja ubitih več kot tisoč Palestincev. Med njimi naj bi bili tudi civilisti in otroci, ubiti v bližini tako imenovane rumene črte, območja pod izraelskim vojaškim nadzorom. Hkrati izpostavlja, da je bila večina smrtnih žrtev v drugi polovici julija zabeležena zunaj tega območja, kar po njenem kaže, da v Gazi tudi več mesecev po premirju ni mogoče govoriti o varnem prostoru za civiliste.
Obrambni minister Israel Katz je maja po avtoričinih navedbah ponovno potrdil cilj obsežne izselitve Palestincev iz Gaze in dejal, da bo ta izvedena "ob pravem času in na pravi način". Na Zahodnem bregu se po njenih ugotovitvah vzporedno nadaljuje širitev izraelskih naselbin. Izraelska vlada je od oktobra 2023 oborožila več tisoč judovskih naseljencev in številne vključila v lokalne obrambne enote. Izraelska organizacija za človekove pravice B'Tselem opozarja, da prisilno razseljevanje palestinskih skupnosti dosega razsežnosti, kakršnih na Zahodnem bregu ni bilo od izraelske zasedbe leta 1967. Organizacije za človekove pravice medtem trdijo, da so vojaške operacije in nasilje naseljencev usklajeni in sistematično izrivajo palestinsko prebivalstvo.
Smotrich je širitev naselbin označil za "revolucijo v naseljevanju". Po odobritvi trinajstih novih naselbin v osrednjem delu Zahodnega brega naj bi se nasilje okoli novih postojank še okrepilo, širitev naselbin in nasilje pa po oceni Katzeve ustvarjata pogoje za nadaljnje razseljevanje Palestincev.
V sklepnem delu analize avtorica odpira tudi vprašanje mednarodnega prava. Navaja, da vse več mednarodnih pravnikov, strokovnjakov Združenih narodov in organizacij za človekove pravice meni, da bi bilo treba opisane politike presojati tudi v okviru Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. Ne glede na končno pravno presojo pa po njeni oceni humanitarni in politični položaj Palestincev ostaja vse težji, medtem ko izraelska vlada v času pred oktobrskimi volitvami nadaljuje utrjevanje svojega ozemeljskega projekta.
* Irit Katz, izredna profesorica arhitekture in urbanih študij na Univerzi v Cambridgeu, The Conversation. Avtorica v razkritju interesov navaja, da prejema sredstva fundacije Leverhulme Trust in deluje v skupini Mi-Neged, združenju Izraelcev v Združenem kraljestvu, ki se zavzema za pravičnost in enakost za vse.
