Znanstveniki takšnih opažanj dolgo niso jemali resno. V zadnjih letih pa so se začele sistematične raziskave, ki preučujejo, ali živali dejansko reagirajo na okoljske spremembe, ki nastanejo pred večjimi potresi. Čeprav je potrese težko napovedati, več raziskav nakazuje zanimive vzorce v vedenju živali pred seizmičnimi sunki. Moja lastna raziskovalna pot se je začela z naključnim opažanjem v Italiji. Leta 2009 sem pri jezeru San Ruffino preučevala vpliv luninih men na razmnoževanje krastač – ko so krastače za pet dni nenadoma izginile. Vrnile so se šele potem, ko je mesto L'Aquila, oddaljeno približno 80 kilometrov, prizadel potres z magnitudo 6,3. V študiji sem nato prikazala, da je 96 odstotkov navadnih krastač zapustilo svoje razmnoževališče pet dni pred potresom v L'Aquili. Bila je ena prvih raziskav, ki so kvantitativno pokazale spremembo vedenja divjih dvoživk pred seizmično aktivnostjo. Ker imajo dvoživke prepustno kožo, so še posebno občutljive za spremembe v kemiji vode, zato bi lahko njihovo vedenje veljalo za zgodnje opozorilo na potresno aktivnost.
Izvedla sem tudi raziskavo več živalskih vrst v narodnem parku Yanachaga v Peruju pred velikim potresom leta 2011. Dobrodelna organizacija Wildlife Insights v številnih narodnih parkih postavlja kamere za spremljanje živali zaradi varovanja narave. Iskala sem parke, kjer je prišlo do večjega potresa, nato pa analizirala fotografije iz narodnega parka Yanachaga. Kamere, ki se sprožijo ob gibanju, so zabeležile močan upad aktivnosti živali v tednih pred potresom. Dnevno število posnetkov je z običajnih približno pet do petnajst padlo na manj kot pet, in to pri vseh sedmih redih vretenčarjev v gozdu. V zadnjih 24 urah pred potresom so se premiki živali popolnoma ustavili. Primerjala sem zapise iz časa okoli potresa z obdobji brez potresne aktivnosti v istem letnem času. Ugotovila sem, da je v seizmično mirnejših obdobjih število živali ostajalo stabilno. V Peruju je bil strm padec aktivnosti opazen ne le pri majhnih in srednje velikih glodavcih, temveč tudi pri večjih živalih, kot so dolgonožni pasavci. Ta nenadna "gozdna tišina" nakazuje, da signali, povezani s potresi, vplivajo na celotne živalske skupnosti, ne le na eno vrsto.
Raziskave so pokazale, da tudi domače živali po svetu, zlasti krave, kažejo znake vedenjskih in fizioloških sprememb pred potresi. Obstaja veliko poročil o kravah, ki so panično tekale ali se pojavile na mestih, kjer jih običajno ne vidimo. Na primer zgodbe, da so se krave leta 1906 pred velikim potresom, v katerem je umrlo 3000 ljudi, zbrale v kitajski četrti San Francisca. Leta 2012 je po internetu krožila objava s fotografijami krav, ki so dva dni pred potresom z magnitudo 8,6 ob obali Sumatre vstopile v predmestje malezijske prestolnice Kuala Lumpur in se pasle po vrtovih.
Več japonskih raziskav je spremljalo krave mlekarice z avtomatskimi sistemi za molžo in spremljanje aktivnosti. Te študije so pokazale manjše, vendar statistično pomembne padce v količini mleka ter spremembe v prežvekovanju ali nemirnost v dneh pred nekaterimi lokalnimi potresi.
Zdi se, da so prizadeti tudi hišni ljubljenčki. Leta 2011 je ob severovzhodni obali japonskega otoka Honšu prišlo do ogromnega potresa z magnitudo 9,1, ki je sprožil cunami in onesposobil tri jedrske reaktorje. Po potresu so izvedli anketo med 1259 lastniki psov in 703 lastniki mačk o vedenju njihovih živali pred potresom. Približno 19 odstotkov lastnikov psov in 16 odstotkov lastnikov mačk je poročalo o njihovem nenavadnem vedenju. Pri obeh vrstah je prevladovala nemirnost, običajno dan pred potresom. Vendar je treba poudariti, da spomini po dogodku znanstveno niso tako zanesljivi kot podatki, zbrani v realnem času.
Kaj živali pravzaprav zaznavajo? Ključno vprašanje ni, ali se živali vedejo drugače, temveč zakaj. Ena vodilnih hipotez, ki jo je predlagal Friedemann Freund (znanstvenik pri Nasi), se osredotoča na okoljske spremembe, nastale zaradi napetosti v kamninah, ko se tektonske plošče premikajo pred velikimi potresi. Pri tem se sproščajo električno nabiti delci. Ti delci lahko spremenijo lastnosti zraka in tal, na primer povečajo število pozitivnih ionov v zraku (električno nabitih molekul), kar očitno vpliva na raven stresa in vedenje živali (tudi ljudi). Potrebnih je še več raziskav, vendar bi ta pojav lahko pojasnil spremembe v vedenju živali pred potresi v Italiji in Peruju.
Obstajajo tudi številni drugi možni signali, ki bi lahko povzročili nenavadno vedenje živali pred potresi. Med njimi so vibracije, motnje v lokalnem elektromagnetnem polju ali zvoki zunaj območja človeškega sluha. Še vedno ne vemo natančno, kateri signal ali kombinacija signalov povzroča takšno vedenje. Kljub vse več dokazom, da živali zaznavajo okoljske spremembe pred potresi, znanstvena skupnost ostaja previdna. Nekatere raziskave so namreč pokazale, da je bilo nenavadno vedenje živali, ki so ga opazili pred potresi, kasneje mogoče razložiti z običajnimi sezonskimi dejavnostmi. Poleg tega so potresi razmeroma redki, zato je pojav težko raziskovati. Sama menim, da živali preprosto bežijo pred neprijetnimi ali nenavadnimi okoljskimi spremembami, ne pa da bi "napovedovale" potrese.
Nove raziskave bi lahko pomagale bolje razumeti povezavo med vedenjem živali in potresi. Sistematična raziskava Animal Alerts (Opozorila za živali) trenutno poteka v Limi v Peruju, območju z visoko seizmično aktivnostjo. Raziskovalci so pse opremili s pametnimi ovratnicami, ki v realnem času beležijo srčni utrip, gibanje in druge parametre. Študija iz leta 2013 je dolgoročno spremljala mravljišča rdečih gozdnih mravelj na aktivnih prelomih (razpokah v zemeljski skorji, ki so se nedavno premaknile in lahko povzročijo potrese). Raziskovalci so poročali o spremembah v dnevnem ritmu aktivnosti mravelj, ki živijo na teh prelomih.
A niti tovrstni podatki o vedenju živali verjetno ne bodo omogočili zanesljivih opozoril pred potresi. Toda bolj ko bomo združevali podatke o živalih z okoljskimi meritvami, bližje bomo zanesljivim napovedim tveganja potresov.
Rachel Grant, profesorica bioloških znanosti, Univerza South Bank v Londonu
