Vrnitev odpisanih. Če bi primerjali lansko sezono Manchester Uniteda z letošnjo, potem bi jo lahko poimenovali nekako tako. Od sramotnega končnega 15. mesta, ki ga na koncu ni uspel ublažiti poraz v finalu evropske lige, do letošnje uvrstitve v ligo prvakov in povratka med evropsko elito po dveh letih. Manchester United je klub, ki odseva in tudi priznava le veličastnost - pritisk je namreč tako velik, da ga številni sploh ne vzdržijo. Tistim, ki uspe, pa pustijo v klubu skoraj neizbrisen pečat. Pot do legend zagotovo ni ravna in lepo položna.
Da se sploh lahko pogovarjamo o legendah, po tako turbulentnem letu potrebujemo prebujenje. Renesansa rdečih vragov se je pričela s prihodom Michaela Carricka na klop, ki je krmilo prevzel kot začasen trener do konca sezone, a po videnem bi bilo absurdno, če ne bo postal stalni. Na mestu kapetana je pustil Bruna Fernandesa, nogometno zelo inteligentnega Portugalca, ki se je v tej sezoni s svojimi predstavami znova izstrelil med najboljše posameznike angleške premier lige. Do tega je moral prehoditi trnovo pot, kot tudi večina ostalih.
Rojenemu v predelu Porta z imenom Maia, mu je nogometna žoga bila praktično položena v zibelko. Za svoj zdajšnji klub je ob Boavisti navijal že kot otrok, zato njegove otroške sanje niso ostale neizpolnjene. Še preden se je podal na večje odre, je svoje prve korake naredil v lokalnem nogometnem klubu Infesta, za katerega je igral nekje do desetega leta starosti. Bili so to časi, ko se je njegov zdajšnji reprezentančni kolega Cristiano Ronaldo že dokazoval nogometnim ljubiteljem na Old Traffordu, ko se je ena največjih nogometnih karier v nogometni zgodovini začela pisati. Fernandes je hitro prerasel pogon Infeste, zato je na njegov naslov potrkala akademija Porta - kluba, ki je v tistem obdobju med drugim osvojil igo prvakov. A slovitost ni pretehtala nad logistiko, kajti Bruno se je preselil k otroški ljubezni Boavisti, bojda tudi zaradi razloga, ker mu je ta nudila vsakodnevni prevoz na treninge, česar pa mu starši z morebitnim prestopom k Portu ne bi mogli zagotoviti. Odraščal je namreč v veliki meri brez očeta, ki se je v želji po boljšem življenju za celotno družino odpravil na delo v Švico. Čeprav je oče želel, da se mu sin kmalu pridruži, je odklonil, saj je menil, da ima v domovini boljše pogoje za svoj nogometni razvoj. Je pa kljub temu Jose Fernandes pomembna figura v življenju svojega sina. Ta na dresu v klubu in reprezentanci nosi številko 8, ki jo je v nižjih portugalskih ligah imel prav njegov oče. Nemalokrat prizna, da je očetovo odrekanje pripomoglo k njegovemu uspehu.
Maradona in Rui Costa v enem
Napadalni vezist po prestopu k Boavisti, ki ga je sicer pripeljala kot osrednjega branilca, nikoli ni zaigral za člansko moštvo, saj se je, tik preden je prestopil prag polnoletnosti, prvič podal na tuje.
Naslednja postaja leta 2012 je bila Italija in mladinski pogon takratnega drugoligaša Novare. Začetki niso bili rožnati, saj je sedanji Unitedov kapetan imel precej težav s privajanjem na nov jezik in z domotožjem - slednjega mu je pomagala prebroditi Ana Pinho, njegova mladostniška simpatija, ki je leta 2015 postala njegova žena. Ko je bila kriza za njim, je na plano prišel talent. Po le nekaj tednih v mlajših selekcijah so ga namreč že priključili k članskemu moštvu, za katerega je nato v drugi italijanski ligi do konca sezone zbral 23 nastopov, v tem času pa se tako prikupil tamkajšnjim navijačem, da so mu ti nadeli vzdevka "Novarin Maradona" in "mini Rui Costa". Njegove predstave v mestu med Milanom in Torinom so pritegnile pozornost obojih, zanj sta se poleti 2013 ogrela tako Juventus kot Inter, a Fernandes je z zagotovilom po mestu v članski ekipi izbral Udinese.
Med italijansko elito je nato debitiral 3. novembra ob visokem porazu proti Interju, nekaj več kot mesec dni kasneje pa proti Napoliju s prvim golom in asistenco pomagal do remija. Po treh letih v Vidmu je prišel čas za posojo k Sampdorii, kjer si je pol leta slačilnico delil z Luko Krajncem, zdajšnjim branilcem Maribora. Fernandes ni ostal dolgo. Čeprav ga je po enoletni posoji poleti leta 2017 Sampdoria za šest milijonov evrov dokončno odkupila od zeber, je ostal polnopravni član kluba iz Genove le en dan, saj ga je ta že drugo jutro za slabih deset milijonov poslal nazaj v domovino.
Postal je član lizbonskega Sportinga, kjer se je dokončno izstrelil med boljše posameznike zdajšnje generacije. Že takoj v prvi sezoni je prejel nagrado za najboljšega posameznika, leto kasneje, v sezoni 2018/19, se je podpisal pod izjemnih 33 golov in s tem postal najboljši strelec med portugalskimi vezisti znotraj ene sezone v zgodovini. Med njegovim povratkom v domovino je bil priča tudi enemu izmed škandalov, ki jih pomni profesionalni nogomet. Potem ko so nogometaši Sportinga maja leta 2018 izgubili v domačem prvenstvu proti Maritimu in večni tekmici Benfici dopustili, da se je zavihtela na drugo mesto, so na enega od treningov vdrli navijači zelenih iz Lizbone in fizično obračunali z nekaterimi vidnimi nogometaši ter člani strokovnega štaba. Fernandes sicer ni bil med tistimi, ki so občutili posledice, mu pa v dveh sezonah ni uspelo osvojiti portugalskega naslova. 27. januarja leta 2020 je Sporting za razliko izpred slabih dveh let uspel ugnati Maritimo, a je tudi ta obračun imel precej simbolike. Bruno Fernandes si je zeleno-beli dres nadel zadnjič, si ga je pa Andraž Šporar prvič. Izjemni portugalski vezist je skupaj s svojim drugim slovenskim soigralcem odigral le eno tekmo, enako kot s Krajncem, s katerim sta bila na igrišču istočasno le na pokalni tekmi proti Cagliariju.
Danes novinec, jutri že glavni pri navijačih
Svet se je v začetku leta 2020 pripravljal na svojevrstno obdobje, medtem ko je prestopni rok šel počasi h koncu. 31-letnik je izvršil to, kar se je napovedovalo že dalj časa. S 65 milijonov evrov vrednim prestopom na teater sanj k Manchester Unitedu je še drugič izpolnil svoje otroške sanje. V Angliji Portugalec ni potreboval dolgo, da je navdušil in se zasidral v srca navijačev rdečih vragov. Ti so ga takoj vzeli za svojega in mu po le pol leta namenili nagrado za klubskega nogometaša sezone. Je pa bil njegov prestop k Unitedu v tistem trenutku drugi najdražji med Portugalci, ki so kadarkoli prestopili iz domače lige.
V šestih letih je za enega največjih klubov na svetu zbral več kot 300 nastopov v vseh tekmovanjih, predvsem se je uveljavil kot izjemen kreator, nekdo, ki ima v rokavu "potezo več". Ko poda Bruno Fernandes, se zdi, da žoga "dobi oči". Prav zaradi takšne učinkovitosti tri kroge pred koncem letošnjega angleškega prvenstva resno ogroža rekord Thierryja Henryja po številu asistenc v eni sezoni premier lige. Nekdanji francoski napadalec se je leta 2003 v dresu Arsenala zaustavil pri številki 20, slednje pa je prav v Fernandesovi prvi sezoni na Otoku uspelo ponoviti Kevinu De Bruyneju. Fernandes je trenutno pri 19 asistencah v prvenstvu, s čimer je že presegel klubski rekord Davida Beckhama s preloma tisočletja, če pa želi sam biti na vrhu, torej potrebuje še dve podaji za zadetek na treh tekmah.
Bruno Fernandes je le eden od četverice, ki je v zgodovini Manchester Uniteda uspela preseči mejo stotih asistenc - Portugalec je na četrtem mestu, pred njim je le "sveta trojica" - David Beckham, Wayne Rooney in Ryan Giggs.
In komu je vodilni asistent lige podal največkrat? Odgovor žal ni Benjamin Šeško, ampak zimzeleni Casemiro, ki je rdeče vrage letos nemalokrat ob svojem kapetanu vrnil med žive. Skupaj sta sodelovala pri šestih golih, kar je zaenkrat tudi najbolj plodno sodelovanje v tej sezoni premier lige. Le dva gola manj je v prvenstvu dosegla kombinacija Fernandes-Šeško. Prvi je podajal, medtem ko je drugi te žoge pridno pretvarjal v zadetke, enkrat jima je uspelo tudi v FA-pokalu. Nazadnje sta se oba izkazala prejšnji konec tedna ob zmagi nad Liverpoolom, ki je Unitedu dokončno zagotovila mesto v prihodnji sezoni lige prvakov. Fernandes je po tekmi priznal, da je imel v preteklosti že večkrat priložnosti, da bi zapustil klub, a se za to ni odločil, saj mu uspeh na Old Traffordu predstavlja nekaj povsem drugega, kot če bi bil član kateregakoli drugega kluba.
Uspehov z Unitedom sicer ni prav veliko, a nekaj se ji vendarle najde, kot sta v zmagi v FA-pokalu in angleškem ligaškem pokalu, medtem ko sta mu Tottenham in Villareal v dveh finalih preprečila, da bi se ob osvojitvi evropske lige veselil mednarodne lovorike. Te je sicer osvajal s Portugalsko, ki si je v zadnjih letih dvakrat pokorila konkurenco v ligi narodov. Pred vrati je svetovno prvenstvo, ki bo za Portugalce še kako posebno - in če se Cristiano Ronaldo želi polastiti še edine lovorike, ki mu manjka, potem bo v zvezni vrsti nedvomno potreboval nogometnega čarodeja, ki med letom skrbi, da se lahko strmo navzgor vzpenja tudi kariera slovenskega nogometnega bisera.
Priložnosti (Chances created), ki jih ustvarja na igrišču, si sledijo neprestano. V tej sezoni jih je v prvenstvu za svoje soigralce skupno ustvaril kar 120, podatek pa postane še bolj impresiven, ko ugotovimo, da mu na lestvici sledi Liverpoolov Dominik Szoboszlai, ki je ustvaril 65 priložnosti na terenu za svoje soigralce. Produktivnejši od Fernandesa v eni sezoni so bili le Frank Lampard (134), Kevin De Bruyne (136) in Mesut Özil (146).
In če radi rečejo, da so karte igra za velike fante, enako velja za premier ligo. Že res, da nekateri v njej zablestijo v rosni mladosti, a kvaliteta se dokazuje skozi leta, zato ni od muh pregovor, da je forma minljiva, kakovost pa ostane večna.
