Aljoša Stojič
Ukinitev bonitet ob vpisu na fakultete za dijake s posebnim statusom je ena odmevnejših odločitev sedanje vlade. Dijaki četrtih letnikov, ki se aktivno ukvarjajo s športom, umetnostjo ali imajo posebne potrebe, nimajo več ugodnosti pri vpisu na fakulteto - doslej so se lahko vpisali, če so dosegli 90 odstotkov zahtevanih točk. V tem študijskem letu je takih "privilegirancev" 8,8 odstotka oziroma okoli 1400. Ali gre pri tej odločitvi za dosežek ali celo presežek, za pravičen ali nepravičen odlok, za podcenjevanje, omalovaževanje ali celo idiotizem visoke sorte, si vesoljna Slovenija ni na jasnem.
Komentarji na nedružabnih omrežjih sipajo blato po bodočih vrhunskih športnikih, "nekih menda umetnikih" in po najstnikih s posebnimi potrebami. Da je tako edino prav, da smo zdaj končno vsi enakopravni, da ti "lenuhi" ne bodo več mogli "hvatati krivin", komentirajo vsevedi. Vsi enaki, vsi enakopravni! Vsi različni, vsi prikrajšani?! Slovenka/Slovenec zna biti samo proti.
"Za" glasujemo samo, če smo "proti" nekomu drugemu. Proti Golobu, proti Janši, proti nenadarjenim športnikom in lenim kulturnikom, proti neperspektivnim dijakom s posebnimi potrebami - torej smo "za" zakon. Na ministrstvu za visoko šolstvo so prepričani, da je dosedanja ureditev pomenila "neupravičeno prednost, nova pravila pa ukinjajo dosedanji 10-odstotni bonus, s čimer se pri vpisu izenači možnosti vseh kandidatk in kandidatov". Okej, s Pogačarjem in Prevcem bi na banketih delali selfije, a bilo bi zelo krivično, če bi jima, ko sta bila dijaka, šolski sistem vsaj malo "šel na roko". Da ne govorimo o totalnem cinizmu "nekoga že", ki med predmete splošne mature ne uvršča športa (?!), lahko pa si košarkar za izbirni predmet izvoli sodobni ples (no, tudi ples je šport). A je to pravično? Razumno?
Za osvežitev spomina obnavljam zgodbo diplomirane psihologinje Sare Isaković, srebne v pekinški Vodni kocki na 200 metrov prosto. Mama jo je, še preden so zapeli petelini, peljala na trening v radovljiški bazen, jo potem dostavila na bežigrajsko gimnazijo in nato vozila domov na Bled, da je Sara nekaj malega pojedla, a ne preveč, ker jo je zvečer čakal še en trening v Radol'ci. Kdaj se je učila, vedo oni iz ministrstva, ki razpredajo o pravičnosti in enakosti - takrat, ko so trdno spali. Očitno se še niso zbudili, da lahko spokojno sanjajo nove garnbretove, urnaute, čope in špike. Samo bonitete v srednje šole nikar! Kdo pa je kriv, da ste nogometaši, slikarji in dislektiki?! Mi ne.
