Rožmarin je (tudi) slovenski sin: Uživamo ga za pomiritev živcev in pri nespečnosti

Borut Cerkvenič
12.01.2020 05:02

Lajša izkašljevanje, zavira širjenje bakterij in jih tudi uničuje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Prija mu toplo.
Profimedia

Navadnemu rožmarinu (Rosmarinus officinalis L.) rečemo pravi rožmarin in tudi slovenski rožmarin. Je velik grm, ki zraste do dveh metrov visoko. Veje imajo sivkasto skorjo in so na gosto porasle z usnjatimi listi brez pecljev, ki so na robovih zavihani, zgoraj svetleči, spodaj dlakavi. Dvoustnati bledo modri ali belkasti cvetovi so združeni v gosta socvetja. Rastlina cvete predvsem spomladi, vendar pogosto še daleč v poletje. Je sredozemska rastlina, ki pa jo gojimo na vrtu ali kot lončnico. Dobro uspeva na toplih prisojnih in suhih pobočjih. Ostrih zim ne prenese.
Rožmarin vsebuje flavonoide, fenole, rožmarinsko kislino, čreslovino, rožmaricin, borneol, kamfen, kafrol in cineol, eterično olje, glikozide, smole, saponine, holin, grenčine, organske kisline. Uporabljamo ga kot začimbo, čaj, v kopeli, za obkladek, v vinu, tinkturi in kot repelent (sredstvo, ki ščiti pred klopi in piki žuželk).


Profimedia
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta