V Sredozemskem morju le malo stvari vzbudi tolikšno pozornost kot pojav morskega psa. Najbolj odmevajo take novice sredi poletja, ko je čas kopalne sezone in dopustov, a tudi spomladanski pojavi teh živali pritegnejo pozornost. Tako je letošnjo pomlad v Tržaškem zalivu nase opozoril primerek sinjega morskega psa, ki so ga od blizu posneli ribiči.
Za hitro razširjanje novice o dogodku so poskrbeli socialni mediji. To ni bil edini dogodek, saj je pred dobrima dvema tednoma primerek sinjega morskega psa prikolovratil v tržaško marino Sacchetta, nedaleč od slovitega trga Piazza Unità (Trg zedinjenja). V dolžino je meril približno dva metra. Tam so ga lahko na njihovo veliko veselje opazovali in fotografirali mimoidoči sprehajalci. Kako ne bi bili veseli, si mislim, saj je sinji morski pes res elegantna vrsta, ki vedno pritegne pozornost zaradi svojega vitkega in gibkega telesa ter značilne kovinske, svetlikajoče se modre barve. Za razliko od drugih morskih psov ima zelo dolg gobec, še bolj izrazite pa so njegove koničaste in precej dolge prsne plavuti. Bila je samica, ki je imela na enem boku vidne poškodbe, očitno zaradi ljubezenskega ugriza, sicer običajne posledice razmnoževanja te in mnogih drugih vrst hrustančnic. Pustolovsko samico so pozorno spremljali tudi moji kolegi iz miramarskega naravnega rezervata, ki so preverjali njeno stanje in jo tudi posneli s podvodno kamero.
Modri dolgin se predstavi
Sinji morski psi so večja vrsta morskih psov, ki lahko v dolžino zrastejo do 3,8 metra, izjemoma pa lahko tehtajo tudi do 200 kilogramov in doživijo starost do 20 let. So hitri in aktivni nočni plenilci, ki najraje plenijo glavonožce in večje ribe. Pojavljajo se povsod po svetu, predvsem pa v vodah zmernega pasu in tropskih morjih. So epipelaški, torej naseljujejo zgornje dele oceanov blizu površine. Samice spolno dozorijo pri telesni dolžini med 166 in 221 centimetri, samci pa med 183 in 218 centimetri. Tržaška samica je bila s tega vidika najverjetneje že spolno zrela, kar dodatno pojasnjujejo poškodbe na enem od njenih bokov, ki so posledica ugrizov, ki so ji jih med snubljenjem in parjenjem prizadejali samci.
Samica nosi do 35 mladičkov, lahko pa tudi več
Na podlagi dolžinskih podatkov je tudi smiselno sklepati, da je bila samica stara od pet do sedem let. Samica običajno skoti do 35 mladičkov (lahko tudi več), ki so ob skotitvi dolgi med 35 in 50 centimetri. Brejost traja od devet in dvanajst mesecev, mladiči pa so takoj po skotitvi samostojni. Samice in samci se navadno ne družijo, ampak živijo v enospolnih skupinah. Srečajo se le v času parjenja.
Problem je človek
Sinji morski psi so tako kot domala njihovo celotno sorodstvo zelo ogroženi in hitro izginjajo iz morij in oceanov. To še posebej velja za Sredozemsko morje, ki se je soočilo s hudim in kontinuiranim upadom populacij morskih psov in skatov. Glavni problem niso, kot bi mnogi pomislili, globalne podnebne spremembe, pod katerih preprogo pometemo številne probleme, povezane z izgubo biodiverzitete, ampak izključno vrsta Homo sapiens. Sinji morski pes je namreč ogrožen predvsem zaradi prilova, torej netarčnega ulova, ko se v ribiške mreže morski psi zapletejo kot kolateralna škoda.
Gre za vrsto, za katero sta značilni počasna rast in razmeroma kasna zrelost, kar pomeni, da si populacije težje opomorejo. Zaradi oportunistične narave, kar pomeni, da niso izbirčni glede hrane, so sinji morski psi zelo radovedni in radi grizejo tudi razne plavajoče predmete oziroma odpadke. V njihovih želodcih so tako našli že marsikaj, tudi gumijaste škornje. Znani so tudi primeri, ko so se zapletli med vrvi in plastične obroče, ki so se jim kot smrtonosne ovratnice zategnili okoli škržnih rež in onemogočili njihove normalne življenjske funkcije, kot sta dihanje in prehranjevanje, zaradi česar so prej ko slej poginili.
Jaslice na vrhu Jadrana
Opazovanja ali ulovi te vrste so v naših krajih vse prej kot pogosti, čeprav so razmeroma redni. A če pobližje analiziramo podatke, potem se izkaže, da sta Tržaški zaliv in širši severni Jadran že kar domače okolje za to vrsto. Gre za plitvo in zaradi sladkovodnih pritokov produktivno okolje, kar se odraža v pestri biodiverziteti in posledično velikem prehranjevalnem potencialu. V slovenskih vodah so bili ujeti mladiči sinjega morskega psa, dolgi med 76 in 84 centimetri. Pri večini je bila še vedno vidna poporodna brazgotina, kar pomeni, da so se skotili nekje v bližini. Če je ta brazgotina še odprta, so mladiči stari kvečjemu nekaj tednov. Odrasli sinji morski psi so nomadi in se selijo med različnimi območji, za njihove mladiče pa je značilno, da se zadržujejo v predelu, v katerem so se skotili. Tega zapustijo šele takrat, ko zrastejo in v dolžino merijo več kot meter.
Tudi takih primerov je bilo doslej v Tržaškem zalivu veliko. A sam pojav mladičev še ni zanesljiv dokaz, da je neko okolje razmnoževalno. Obstaja namreč tudi možnost, da so nekatere samice mladiče povrgle zaradi stresa ali ulova v mrežo. To je značilno tudi za sinjega morskega psa. Pred nekaj leti je pri otoku Pag morje ob ujmi naplavilo 3,5-metrsko samico, ki je tedaj splavila sedem mladičev. Kljub temu je prisotnost številnih mladičev in brejih samic z dobro razvitimi zarodki nekatere jadranske raziskovalce prepričala, da so območje Tržaškega zaliva in bližnjega severnega Jadrana označili za jaslice (angleško nursery area). Ne gre samo za sinjega morskega psa, ampak za celo množico različnih vrst morskih psov in skatov, katerih samice z zarodki, komaj skotene primerke in mlade primerke, ki še niso dosegli spolne zrelosti, so odkrili v Tržaškem zalivu.
Med njimi je veliko vrst morskih skatov, kot so zvezdasta raža (Raja asterias), marmorirani električni skat (Torpedo marmorata), navadni morski golob (Myliobatis aquila), kljunati morski golob (Aetomylaeus bovinus) in vijoličasti morski bič (Dasyatis violacea). Kar se tiče morskih psov, pa je Tržaški zaliv pomembno razmnoževalno okolje za navadnega (Mustelus mustelus) in črnopikčastega morskega psa (Mustelus punctulatus), širši severni Jadran pa tudi za sivega morskega psa (Carcharhinus plumbeus) in navadno morsko lisico (Alopias vulpinus). Da lahko neko okolje opredelimo kot jaslice, mora ustrezati več kriterijem, in sicer da se v njem pojavljajo komaj skoteni mladiči, da se v njem zadržujejo mladi primerki, ki še niso spolno zreli, in da redno uporabljajo to okolje. Tržaški zaliv torej ustreza vsem omenjenim kriterijem.
Na robu izumrtja?
V Sredozemskem morju ima sinji morski pes status kritično ogrožene vrste, kar je zadnja stopnica pred izumrtjem. Ocenili so, da so populacije te vrste v časovnem obdobju treh generacij upadle za 90 odstotkov. To so vsekakor skrb vzbujajoči podatki, zaradi katerih moramo jemati vsak pojav sinjih morskih psov v naši luži na vrhu Jadrana kot pomemben in seveda razveseljiv dogodek. Prvič zato, ker njihovi pojavi potrjujejo dejstvo, da je to območje res pomembno kot njihovo razmnoževalno okolje, in drugič zato, ker se nobeden od obeh sinjih morskih psov (v kolikor ni šlo za isti primerek), opaženih to pomlad, ni ujel v ribiške mreže. Tako bo lahko pustolovska samica sinjega morskega psa, ki si je pobližje ogledovala podvodje domala v središču Trsta, za svoj zarod poskrbela v naši bližini.
