V Živalskem vrtu Ljubljana (ZOO Ljubljana) opažajo živahno dogajanje tudi sedaj v zimskem času. Zapisali so, da nekatere živali v hladnem delu leta postanejo celo živahnejše, kot so sicer. Takšen primer sta mačji pandi. Obe sta prilagojeni na hladnejše razmere, zato jima svež zrak in nižje temperature, podobne podnebju njunega naravnega okolja, zelo ustrezajo. Na takšne razmere sta tudi odlično prilagojeni z gostim kožuhom in kosmatim repom, ki si ga kot dodatno odejo ovijeta okoli telesa, so navedli.
Tudi živali severnih dežel, kot so losi in severni jeleni, so pozimi pogosto živahnejše kot poleti. Samec losa Olaf, poimenovan po znanem snežaku iz risanke Ledeno kraljestvo, bo kmalu odvrgel rogovje, samica Queeny pa ga sploh nima. Gostejša in mehkejša zimska dlaka v tem času krasi tudi sike, svinjske jelene, severne jelene in druge parkljarje. Posebna zanimivost so "Božičkovi" severni jeleni, ki jim nizke temperature seveda ne delajo nobenih težav. Kot pravijo v živalskem vrtu, so samci po koncu paritvene sezone že izgubili rogovje, vseeno pa je mogoče v ogradi opaziti jelene z rogovjem. Pri tem pojasnjujejo, da to niso samci, ampak samice, ki rogovje pogosto obdržijo do marca ali celo aprila. V divjini jim namreč pomaga pri dostopu do hrane pod snegom, da se lahko dobro pripravijo na kotenje mladičev v maju.
Zimske razmere zelo dobro prenašajo tudi sibirski tigri. Te pred mrazom varuje gosta poddlaka, ki deluje kot toplotni izolator. Dodatno jim pomagata zimska dlaka, ki odbija sneg in preprečuje, da bi se koža zmočila, ter dodatna plast podkožnega maščevja, ki pomaga ohranjati toploto. Vse skupaj deluje kot nekakšna naravna zimska bunda, ki jih ščiti v najhladnejših dneh, zaradi česar zimske razmere pogosto celo spodbujajo njihovo aktivnost, pravijo v ZOO Ljubljana.
Tudi slonica Ganga se
v teh dneh ne skriva zgolj na toplem. Sneg ima namreč rada
Čeprav je slon navajen na toplo afriško podnebje, se slonica Ganga v teh dneh ne skriva zgolj na toplem. Sneg ima namreč rada. Še posebej takrat, ko ji oskrbniki naredijo snežaka, v katerega skrijejo priboljške, da spodbudijo njeno raziskovalno vedenje. Sicer pa so slonici lani v njenem prebivališču namestili lamelne zavese, tako da se lahko sama odloči, kdaj želi na svež zrak in kdaj bi raje ostala na toplem.
Nasploh so nekatere savanske in puščavske vrste živali pozimi presenetljivo aktivne. "So namreč prilagojene velikim temperaturnim nihanjem, vročim dnevom in hladnim nočem, v svojem naravnem okolju, zato jim nižje temperature ob ustreznem zavetju ne predstavljajo posebne težave. Med takšne sodijo denimo antilope, noji in dvogrbe kamele," v sporočilu navaja oskrbnik Anže Rupnik.
Zima pa je tudi enkratna priložnost za tiste, ki želijo videti, kako pozimi spijo medvedje. Medvedka Pombi v ljubljanskem živalskem vrtu spi v široki cevi, zavita v slamo, z glavo pogosto obrnjeno proti obiskovalcem. Občasno se prebudi, malo sprehodi in iztrebi, nato pa spet nadaljuje zimski dremež. V ta namen v ZOO Ljubljana medvedko jeseni hranijo z energijsko bogatejšo hrano, da si ustvari zaloge posebne rjave maščobe, ki ji omogoča miren zimski počitek.
Poleg medvedke v svojih prezimovališčih spijo tudi grška in ruska želva, močvirske sklednice, žoltoplaz, progasti gož, močeradi in tenreki.
Kot pravi kuratorka Saša Purkart, se na zimo v živalskem vrtu vsako leto nasploh skrbno pripravijo. "Vse živali imajo možnost umika v zavetje ali ogrevane prostore, nekatere pa uporabljajo tudi ogrevane skale, na katerih lahko počivajo, kot denimo azijska leva. Poleg tega številnim živalim v hladnejšem obdobju nekoliko povečamo obroke, saj so njihove energijske potrebe zaradi nizkih temperatur večje," še piše v sporočilu.
