Nasveti za ekološko obdarovanje: Kako za praznike živeti bolj lahkotno - tudi za planet

Prazniki niso povezani le z večjim stresom, temveč z njimi neizogibno povečamo tudi količino odpadkov v gospodinjstvu. Nastajajo z okraševanjem, obdarovanjem, ne nazadnje pa je tudi darilo, ki ga prejmemo, lahko neke vrste odpadek, če predmeta ne potrebujemo in ga ne bomo uporabljali. Kako zmanjšati količino odpadkov v božično-novoletnem času, smo vprašali Alenko Dujanović iz društva Ekologi brez meja.

Slovenci v tem času tradicionalno postavljamo in krasimo božično drevo ali novoletno jelko, kakor jo pač kdo imenuje. V mnogo družinah postavijo na mizo ali komodo adventni venček, marsikdo, zlasti družine z majhnimi otroki, pa okrasi še kaj drugega v stanovanju ali hiši: obesijo denimo venček na vhodna vrata, ovijejo verigo lučk okoli balkonske ograje ali drevesa na vrtu, postavijo svetlečo figuro na okensko polico ali večjo na vrt, pa še marsikaj drugega se najde. Kako loviti ravnotežje med krasitvijo, ki si jo želimo, in trajnostjo oziroma manjšo količino odpadkov?

Uporabimo, kar že imamo

Pametneje je uporabiti okraske, ki jih imamo doma že vrsto let, pa čeprav so plastični, kot pa vsako leto kupiti ali narediti nove, četudi iz lesa, papirja ali drugih naravnih materialov, kajti velik del okoljskega odtisa izdelka je povezan z izdelavo, meni Alenka Dujanović. "Problem niso okraski sami, temveč dejstvo, da jim vsako leto narekujejo novo 'modno barvo'. To zahteva od nas nepotrebno kupovanje in posledično kopičenje plastike, ta pa nato konča na odlagališčih in sčasoma razpada v mikroplastiko," razlaga sogovornica. Vsekakor priporoča večkratno uporabo, doma narejene okraske ali naravne materiale. "Okraski, ki zdržijo desetletja, niso staromodni - so pametna tradicija," je prepričana Dujanovićeva.

V povezavi s skrbjo za okolje in planet se vedno znova odpira še ena dilema: naj bo božično drevo umetno ali naravno. Ekologinja poudarja, da je možnosti, kako upodobiti ta simbol večnega življenja, veliko - in so lahko tudi precej bolj domiselne od resnične podobe drevesa, pravega ali umetno narejenega. "Najbolj trajnostna izbira je tista, ki jo ustvarimo sami: smrečica iz odpadnih materialov, iz suhih vej ali kar okrašeno drevo, ki že raste na dvorišču ali v bližnjem gozdu - seveda z naravnimi okraski, ki jih po praznikih odstranimo. Tudi najem drevesa - kot ga omogoča Zeleno drevo - je izvrstna rešitev, saj smreka po praznikih živi naprej," našteva Dujanovićeva. Če pa se odločamo med umetno in naravno, je po njenem mnenju bolj smiselna naravna smrečica, ki je ustrezno označena in posekana na trajnosten način. "Umetna je smiselna le, če nismo kupili nove, torej če jo podedujemo, dobimo iz druge roke ali iz centra ponovne uporabe. Potem jo uporabljamo, dokler se le da," svetuje sogovornica.

Z energijo je mogoče varčevati

Omenjali smo tudi praznično osvetlitev, ki je bila še pred 50 leti bolj ali manj omejena na prave svečke, zaradi katerih je bilo drevo pravzaprav potencialna nevarnost. Sčasoma je prevladala električna osvetlitev tudi v domovih, ne le na ulici, z njo pa nekateri v zadnjih letih, ko so verige postale razmeroma poceni, skorajda tekmujejo s sosedi. Katero vrsto izbrati in kako jo uporabljati, da porabimo čim manj energije? "Najbolj energetsko varčna izbira so nedvomno LED-lučke. Porabijo do devet desetin manj energije kot klasične žarnice, obenem pa trajajo bistveno dlje, se manj segrevajo in so zato tudi varnejše. Ker imajo dolgo življenjsko dobo, jih lahko uporabljamo več sezon, ne da bi vsako leto ustvarjali nove odpadke," opisuje Alenka Dujanović. Priporoča, da porabo energije še bolj zmanjšamo z uporabo časovnikov ali pametnih vtičnic, ki samodejno izklopijo luči v času, ko jih ne potrebujemo. "Pri osvetlitvi na prostem ali v večjih količinah lahko ta preprosti korak pomeni zelo opazne prihranke," je prepričana strokovnjakinja. In še nekaj polaga na srce vsem navdušencem: "Pri izbiri in postavitvi osvetlitve pomaga tudi načelo zmernosti: prijetno praznično vzdušje dosežemo že z manj lučkami, v topli barvi svetlobe, premišljeno nameščenimi. Manjša poraba energije, manj odpadkov in vseeno čudovit praznični ambient - to je kombinacija, s katero lahko prazniki zasijejo bolj odgovorno."

Podarimo svoj čas in pozornost

Omenjali smo še eno božično tradicijo, povezano z nastajanjem odpadkov: obdarovanje. Alenka Dujanović je pri tem odločna: "Najprej si priznajmo nekaj neprijetno resničnega: večina ljudi danes že ima skoraj vse. Zato obdarovanje hitro postane stres, lovljenje trendov ali polnjenje predalov z rečmi, ki jih nihče ne potrebuje. Ravno zato je smiselno pogledati malo drugače." Najbolj trajnostno darilo je po njenem prepričanju tisto, ki sploh ne postane odpadek - naš čas, pozornost ali izkušnja. "Kino, koncert, skupno kosilo, izlet … To so darila, ki ostanejo v spominu, ne v omari," priporoča sogovornica.

Tudi embalaža šteje: svetleč papir, plastificirane pentlje in bleščice so prava mala ekološka nočna mora, opominja Alenka Dujanović. "Darila lahko čisto lepo zavijemo v časopisni papir, staro blago, trakove iz blaga ali kar v vrečko, ki jo imamo doma."

Odpadna embalaža pa običajno nastaja tudi pri nakupovanju živil za praznične jedilnike. Izognemo se ji lahko z dobrim načrtovanjem, je prepričana sogovornica, zato svetuje, da na platformi Manj je več preverimo, kje v bližini dobimo sestavine brez embalaže ali kje nakup omogočajo z lastno posodo. "Največ možnosti ponujajo lokalni kmetje, tržnice in nekatere delikatese v večjih trgovinah," našteva Dujanovićeva.

Poleg embalaže pa včasih zavržemo tudi že skuhano hrano. Slovenci - vsaj v vzhodnem delu države - je običajno pripravimo (veliko) preveč, zavreči pa nam jo je škoda, zato jo v najboljšem primeru razdelimo sorodnikom in prijateljem, pogosto pa jo pač - če je ni mogoče zamrzniti - uživamo več dni zapored. Najbolj eleganten trik za manj odpadne hrane je po mnenju Alenke Dujanović preprost jedilnik. "Nič ni narobe, če ni deset vrst prilog - večinoma ravno zaradi pretiravanja skuhamo preveč in povečamo količino odpadne hrane." Svetuje izbiro jedi, ki brez težav počakajo dan ali dva: "Tako ne bomo v stresu, če gost zamudi, in tudi ostanki dobijo svojo priložnost. Klasična potica denimo hitro izgubi svežino, zato jo raje režemo sproti."