Miša Pušenjak
Posebej sladki so prvi fižolovi stroki. A vedno več poletij se dogaja, da ravno prvi, najbolj želeni cvetovi odpadajo. Pri temperaturah nad 30 °C se cvetovi visokega fižola ne oplodijo, visoke temperature pa tudi ovirajo nastanek cvetov. Potem pa vročinskemu valu ponavadi sledi še napad pršic. Torej imamo vedno več težav s fižolom, kadar so poletja vroča. Letos se, glede na vremenske napovedi, fižolu ponovno ne obeta veliko dobrega. Kaj lahko sploh naredimo? Seveda lahko vedno sejete nizek, predvsem stročji fižol. Čeprav ima v vročini tudi ta težave, nekaj pridelka vedno dobimo. Tisti, ki si želite raziskati še kaj novega, boste morda sejali katero od novih stročnic. To so vrste, ki prihajajo k nam iz toplih krajev, zato jih vročina ne moti. Ravno obratno, celo ustreza jim.
Dolga vigna
Dolga vigna pri nas ni popolna novost, saj so jo v nekih drugih časih že prodajali kot "kilometrski fižol" po različnih oglasih. Mnogi ste se že takrat srečali z njo. Uvrščamo jo med stročnice, je pa resnično le daljna sorodnica fižola, čeprav mu je rastlina dokaj podobna. Za razliko od fižola odlično uspeva ravno v najbolj vročem delu poletja, ko se fižol ne more oploditi. Njeni cvetovi so lepi, rahlo rožnati in nekoliko večji, najbolj zanimivi pa so njeni res zelo dolgi, svetlozeleni stroki, lahko so daljši od pol metra.
Dolge vigne še ne sejemo, saj je zemlja premrzla tudi za fižol
Čeprav visokega fižola ne bi smeli sejati pred drugim tednom maja, je za dolgo vigno še bolj pomembno, da je ne sejemo v prehladno zemljo. Mnogi menijo, da ni nič narobe, če je fižol že posejan. Zmrznil verjetno ni, a te rastline bodo vedno trpele zaradi te ozebe. Prej jih bo napadla pršica, bakterijske bolezni bodo hitrejše, na strokih pa bo pojav vdrte pegavosti močnejši. Poleg tega visok fižol do sončnega preobrata, ko se dan prične krajšati, sploh ne bo nastavljal cvetov; če je res zgoden, je teh zelo malo, raste pa veliko stebel in listja, ki ga ne jemo. Pregosti grmi rastlin pomenijo še večje težave z boleznimi jeseni, ko bo vlage veliko.
Kako nad uši
Uši preganjamo tako, da ob fižol, lima fižol in dolgo vigno posadimo šetrajko. Če se uši pojavijo, vršičke kar odščipnemo. Lahko pa pripravimo pripravek iz pelina ali listov rabarbare.
Dolge vigne še ne sejemo, saj je zemlja premrzla tudi za fižol. Počakajte do sredine maja. Lahko pa vzgojite sadike. Sejemo jo zadnji teden aprila in prvi teden maja v lončke, premera okoli pet centimetrov, v vsakega posejemo pet do šest semenk. Ko korenine prerastejo lonček, rastlinico iz njega potegnemo skupaj s koreninsko grudo in sadike presadimo na stalno mesto. Običajno potrebuje tri do štiri tedne, da je primerna za presajanje. Za setev na prosto je še zdaj prehladno, lahko pa jo že sejete tudi v rastlinjak.
Sicer pa dolgo vigno - kot fižol - sejemo direktno na stalno mesto. Zemlja mora imeti vsaj 15 °C. Priporočam, da seme pred setvijo čez noč namočite. Na eno oporo posejemo štiri do šest semenk.
Gredico za setev je treba dobro pripraviti, saj korenine stročnic zahtevajo veliko zračnost in odcednost zemlje. Dolga vigna pri nas še nima veliko njej prijaznih bakterij, ki ji pomagajo priti do dušika. Zato je gnojenje smiselno in potrebno. Pognojimo z do pet litrov komposta na m². Lahko pa pognojite tudi s kupljenimi organskimi gnojili, ki pa jih uporabite samo v polovičnem odmerku. Pomešamo ga v zgornjo plast (20 centimetrov) zemlje. Dolga vigna zraste nižje kakor visok fižol, nekako v višino paradižnika. V rastlinjaku je to do stropa, na prostem pa morda do dveh metrov.
Korenin ne izpulimo
Po spravilu stročnic (tudi graha in boba) korenin ne izpulimo, pustimo jih v zemlji. Tako se v zemlji ohrani čim več stročnicam prijaznih bakterij. Te so sposobne dušik iz zraka, ki je rastlinam nedostopen, spremeniti v tako obliko, ki jo rastline sprejemajo. Kot sem že napisala, sicer ta zadeva ne deluje takoj pri teh novih, tujih stročnicah, a narava je res odlična in pametna. Kmalu jih boste opazili tudi na koreninah teh stročnicah.
V žičnici jo posadimo na najbolj sončna mesta, ne smemo dopustiti, da bi jo zasenčil visok fižol. Tako kot fižol zahteva oporo, okopavanje in rahljanje tal čez poletje. Odlično prenaša sušo in je ni treba zalivati. Bo pa vigna hvaležna, če boste tla okoli nje zastrli. Še pred nekaj leti to ni bilo potrebno, danes pa poleti sončni žarki postajajo vse močnejši, predolgo je prevroče, zato je smiselno koreninam stročnic prav tako dati ugodnejše pogoje in predvsem hlad.
Dolga vigna odlično uspeva tudi v rastlinjakih. Tam je res dobrodošla, saj nam popestri drugače zelo ozek kolobar, v katerem prevladujejo plodovke. Dolga vigna nam te težave uspešno rešuje. Na eno polovico rastlinjaka posadimo razhudnike (paradižnik, paprika, jajčevec), na drugi pa naj rastejo kumare, bučke, lubenice, melone, predvsem pa tudi dolga vigna. Naslednje leto polovici zamenjamo. Gnojimo samo polovico, kjer rastejo razhudniki, tako tudi ne boste v nekaj letih rastlinjaka pregnojili, kar se pogosto dogaja.
Uživamo mlade, zelo nežne in izredno dolge stroke. Ker postanejo zelo hitro starikavi, suhi in trdi, jih trgamo redno, ves čas. Ne čakajte na dolžino pol metra, takrat že niso več tako mehki, masleni in sladki. Kar ne pojemo, zamrznemo. Tudi pri dolgi vigni velja podobno kot pri bučkah - bolj pridni bomo pri trganju, več časa bo cvetela in rodila. Ko pustimo na njej preveč strokov zoreti, bo prenehala cveteti.
Ravno tako vas ne sme razočarati, če bo pridelek slab v vlažnem, hladnem poletju, saj jo takrat pošteno zebe. Proti koncu poletja, ko se prične hladiti, bo dolga vigna prenehala roditi. A takrat bo pričel roditi klasičen visok fižol. Ne je puliti, samo porežite nadzemne dele, korenine pa naj ostanejo v zemlji. To velja tudi za vse stročnice, ki jih sadimo na vrtu.
Lima fižol
Poleg dolge vigne je za vroča poletja odličen tudi lima fižol. Tudi ta je samo sorodnik našega fižola. Ker prihaja iz Južne Amerike, ravno tako odlično prenaša vročino in sušo. Tudi lima fižol je visoka rastlina, za razliko od vigne je tudi košat in zraste celo višje od nekaterih sort fižola. Uživamo samo zrna - tako mlada kakor kasneje suha. Stroki, v katerih jih najdemo, so bleščeči, zeleni, rastejo v šopih in so tudi zelo lep okras na vrtu. Mlada zrna so velika, povsem ploščata in bele barve. Suho zrno je krem barve z rjavo rdečimi lisami in seveda ostane ploščato.
Tudi lima fižol sadimo v žičnico. Ker ni v sorodu z navadnim fižolom, se z njim ne križa, tako si lahko nekaj strokov (enako velja tudi za dolgo vigno) shranimo tudi za seme. Gredice pripravimo enako kakor za ostale stročnice, tudi poletna nega je enaka. Ker pa je lima fižol zelo košat, v rastlinjaku naredi preveč sence in ga zaradi tega v manjše rastlinjake raje ne sadimo. Vse stročnice so zelo hvaležne za okopavanje, posebej takrat, ko zrastejo nekje do meter, meter in pol višine. Ob okopavanju jih ogrnemo z zemljo.
Tako dolga vigna kakor lima fižol sta lahko zelo zanimiva in uporabna tudi v loncih in posodah na balkonih in terasah. Najprej imata lepe cvetove, kasneje pa so zanimiv okras tudi stroki obeh poletnih stročnic.
