Nasveti Miše Pušenjak: Najpogostejše napake pri načrtovanju zelenjavnega vrta

Za zaključek vrtnarske sezone poglejmo najpogostejše napake pri načrtovanju zelenjavnega vrta. Predlagam, da pustite zemljo na prostem vsaj januarja in do druge polovice februarja počivati. Vendar brez dela ne boste, ker je tudi delo na vrtu, ki vas čaka v prihodnjem letu, treba načrtovati. Največja napaka vrtičkarjev je prav ta, da dela na vrtu oziroma sajenja in setev ne načrtujejo. Naslednja napaka pa je prevelika želja po več in več. S tem zemljo utrujamo in jo izčrpavamo. Zemlja potrebuje počitek, zimski je zanjo zelo pomemben, a tudi med posameznimi posevki je bolje, če je zemlja nekaj časa prazna.

Zakaj je treba načrtovati

Ljubitelji domače zelenjave radi sejejo, sadijo, seveda tudi vsi radi pobiramo pridelek, le malo pa je takih, ki se radi pred sezono usedejo za mizo in načrtujejo. Slovenci smo narod akcije, deloven narod, s svinčnikom in papirjem pa nismo najbolj sprijaznjeni. A vedeti moramo, da je naše osnovno orodje, ki omogoča zdravo pridelavo zelenjave oziroma ki sploh omogoča pridelavo hrano, zemlja. Ne motika, freza, lopata ..., osnova, s katero delamo, je vedno zemlja. Pa se mi zdi, da z njo delamo najslabše.

Zemlja mora biti zdrava, živa. Tudi na okolje za korenine rastlin ne pozabimo. Če rastline dobro uspevajo, so zdrave, pravzaprav veliko naše pomoči ne potrebujejo. Zdrava in živa zemlja? Saj zemlja ni živa! Ravno to je napačno mišljenje. Res je, da skoraj 95 odstotkov tega, kar držimo v rokah, mineralnega značaja, neživo. A za zdravje naših rastlin je zelo pomembnih tistih pet odstotkov, v katerih najdemo večino humusa, a del tega so tudi zelo številni makro- in mikroorganizmi. Da so rastline primerno in pravilno prehranjene, je izredno pomembno.

Brez makroorganizmov, torej vseh deževnikov, take ali drugačne mrgolazni organska gnojila ne bodo hranila rastlin, pa tudi mineralna, umetna gnojila ne bodo hrana za našo zelenjavo. Prav mikroorganizmi, neviden svet v tleh poskrbi, da bodo korenine rastlin hranila sprejela. Imajo še številne druge vloge - od tega, da branijo rastline pred škodljivimi mikroorganizmi (boleznimi), do tega, da znajo hranila in tudi vodo celo "pripeljati" do korenin. Seveda pa ima ta sposobnost omejitve. Večje število, predvsem pa tudi velika raznolikost (biodiverziteta) teh organizmov je odvisna predvsem od našega ravnanja z zemljo. Za zdravo in živo zemljo je nujno potreben kolobar, da pa bo kolobar dovolj raznolik in predvsem širok, je treba načrtovati in tudi prihraniti zapiske za naslednja leta.

Kaj ima kolobar z načrtovanjem

Za večino nas pravzaprav vse. Tudi sama sem kot zelo mlada začela delati na posestvu, kjer so se pridelovale zelo različne vrtnine, in to celo za seme, kar je še težje. Naslednje leto sem točno vedela, kaj in kje je raslo, še tretje leto je nekako šlo ... V četrtem letu pa so tudi moji mladi možgani že "odpovedali".

Še huje je na vrtu, ki ga obdelujemo več let. Preprosto pozabimo, kaj je raslo na posamezni gredi pred nekaj leti. Priporočen razmak med pridelavo posameznih rastlin na istem mestu pa je zelo različen. Od dveh let pri manj občutljivih razhudnikih do treh let pri srednje občutljivih vrtninah, pri najbolj občutljivih, špinačnicah in križnicah, pa celo pet ali šest let. To pa si le redko kdo še zapomni. Zato je zelo smiselno, da si v januarju ali februarju na listu papirja naredimo načrt, kje bo kaj raslo v prihodnjem letu. Pri tem načrtujte tudi naknadne posevke, torej prezimne posevke.

Sama to naredim tako, da načrt narišem z navadnim svinčnikom, naknadne posevke pa z rdečim svinčnikom. Na list napišem še letnico, ki mi pomaga tudi pri načrtovanju setev v naslednjih letih. Svinčnik pa uporabim zato, ker se seveda v naravi vedno vse ne izpolni tako, kot smo si narisali na papir. Tako potem načrtovano zlahka popravimo. Pa še nekaj: samo svinčnik se ne zbriše z vlago. Tak načrt lahko brez skrbi vzamete s sabo na vrt, papir se lahko zmoči, pa bo zapisano še vedno ostalo.

Zakaj je še dobro načrtovati? Zato, ker se spomladanska sajenja in setve začnejo hitro. Mi vsi radi polnimo vrt z rastlinami, potem pa nam kasneje, v maju, preostanejo spet iste grede za plodovke. In smo v težavah. Ozek kolobar je najpogostejša napaka, zaradi katere vrtnine na vrtu niso tako zdrave, kot bi si želeli.

Kaj še delamo narobe

Vse pogosteje opažam, da je jeseni na vrtu preveč radiča in endivije. Pravzaprav je cel vrt zasajen s tema dvema vrtninama, nekaj vidim še kapusnic, pogosto pa ni brstičnega in listnatega ohrovta, ki bi morala biti na vsakem zimskem jedilniku - samo zelje, morda kakšen por in gred zimske solate. A vedite, da je radič izredno občutljiv na ozek kolobar, zato ga potem rade napadajo koreninske uši, še zlasti, če ga v želji po visokem pridelku preveč gnojimo. Gnojenje pa je tako rak rana večine vrtičkarjev. Koreninske uši se potem kasneje raje naselijo na solati (ki je sorodnica radiča) in endiviji, a jih zaradi ozkega kolobarja potem zelo težko odpravimo. Zato vam svetujem, da ne pretiravajte. Običajno dobim odgovor, da "če pa pojemo toliko solate, še posebno pozimi". To je sicer res. A pridelamo je lahko samo toliko, kolikor nam omogoča velikost našega vrta. Pred letom sem slišala odlično obrazložitev nekega ekološkega kmeta. Mogoče boste lažje razumeli, kaj hočem povedati. Zaradi omejitev v ekološkem kmetijstvu je treba na kmetiji zagotoviti dovolj hrane za živino za celo leto. Dokup hrane za pozimi je težak, predvsem pa izredno drag. Ko smo bili na obisku na tej kmetiji, je eden izmed pridelovalcev, večjih živinorejcev, vprašal ekološkega kmeta, zakaj ima tako malo krav v reji. Pa jim je odgovoril. "Samo toliko jih lahko na svoji kmetiji prehranim pravilno, tako, da so zdrave, zadovoljne, s tem pa mi dajo več mleka." Enako velja za vrt. Če želite zdrav, dober pridelek zelenjave, lahko na določeni površini pridelate samo toliko, kot ta omogoča. V želji po več postane naša zemlja za rastline negostoljubna, slaba, potem pa začnemo na vrtu opažati vedno več težav.

Tega ne delajte!

Cvetoče rastline smo pregnali na okrasne gredice, zelišča pa na sodoben zeliščni vrt. Ja, prirojen občutek za red in disciplino, čistočo in urejenost je slovenske gospodinje pripravil do tega, da strogo ločijo pridelavo vrtnin na zelenjavnem vrtu, okrasnih cvetočih rastlin na okrasnih gredicah, moderen pa je postal tudi zeliščni vrt, ki je seveda ločen od zelenjavnega. Tega ne delajte! Zelenjavni vrt z večinoma zeleno barvo ne pritegne koristnih žuželk, ki pomagajo pri boju s škodljivci. To delo opravljajo cvetoče enoletnice. Zelišča pa s svojim vonjem zmedejo škodljivce, ki iščejo svoje gostiteljske rastline, da jih na vrtu ne najdejo; izredno veliko lahko pripomorejo k temu, da so vrtnine bolj zdrave. Zato naj bodo zelišča prav tako del zelenjavnega vrta. Tudi nekoč je bil kmečki vrt oblikovan tako, da so cvetlice rasle kar po celem vrtu, gredice z vrtninami so bile v sredini, okoli in okoli vrta, včasih pa tudi na sredini pa so rasla številna zelišča, trajnice, ki cvetijo le krajše obdobje, a takrat zelo lepo in bujno - in včasih celo jagodičje. Vrt naj bo torej celota, ves čas živ in pisan.

Načrtujmo tudi počitek

Vrtnine običajno zemlje ne prekrivajo v celoti, prav tako je pridelek vrtnin običajno bolj ali manj cela rastlina. Veliko rastlinskih delov odnesemo z gredice. S tem pa naredimo škodo številnim koristnim organizmom v tleh - od deževnikov do različnih drugih bitij, ki potrebujejo rastlinsko maso za svoje življenje, seveda pa so tako oškodovani tudi mikroorganizmi. Zato vsaj 25 odstotkov površin od sredine avgusta naprej zasejte z različnimi rastlinami za zeleno gnojenje. Ker so del kolobarjenja, je najbolje, da posejete mešanico vsaj petih različnih rastlin. Take mešanice lahko kupite, lahko pa jih naredite sami. Rastlin za zeleno gnojenje ne kosimo, ne hranimo z njimi živali, ne nosimo jih na kompost. Pustimo jih na gredicah, tudi čez zimo, da prekrijejo zemljo, ob pripravi gredic za setev pa jih pomešamo z zemljo.

Mnogi pravijo, da imajo premajhen vrt za takšno početje. Škoda prostora. Spet se spomnite na ekološko kmetijo. "Samo toliko živine imam, kolikor ji lahko zagotovim hrane za celo leto." Tudi na vrtu naj velja podobno. Ker vedno pogosteje gnojimo s kupljenimi organskimi gnojili, komposta pridelamo premalo, do pravega hlevskega gnoja z veliko nastilja pa je že težko priti, so tudi te rastline potrebne za zdrav in živ pridelek. Pod njimi pravzaprav zemlja počiva in se bogati.

Kot vidite, je dobro načrtovanje lahko v veliko pomoč tudi pri zdravstvenem varstvu vrtnin. Zato se lotite načrtovanja že zdaj, ko je zunaj vse sivo in narava počiva.