Denis Bende Živčec
Še pred nekaj leti so arabski parfumi za večino evropskih kupcev zveneli kot nekaj eksotičnega, težkega, morda celo nekoliko skrivnostnega. Danes pa jih najdemo povsod: v videih na tiktoku, v spletnih košaricah, na policah ljubiteljev dišav, v komentarjih pod objavami in vedno pogosteje tudi na koži ljudi, ki so nekoč prisegali le na francosko ali italijansko klasiko. Lattafa, Ajmal, Rasasi, Al Haramain, Swiss Arabian, Armaf, Afnan, Kayali in Amouage niso več imena, ki jih poznajo samo poznavalci orientalske parfumerije, temveč znamke, o katerih se govori z navdušenjem, radovednostjo in včasih tudi s pravo zbirateljsko strastjo.
Njihov vzpon ni naključje. Arabski parfumi so prišli v pravem trenutku, ko se je svet dišav nekoliko naveličal predvidljivih svežih vodic in tihih, skoraj neopaznih parfumov. Po letih, ko je veljalo, da mora biti vonj diskreten, čist in skoraj pisarniško vljuden, se je vrnila želja po parfumu, ki ima značaj. Ljudje so si znova zaželeli dišav, ki pustijo sled, se razvijajo na koži, trajajo dolgo in sprožijo vprašanje: "Kaj tako lepo diši?"
Tiktok, dostopnost in želja po nečem drugačnem
Veliko zaslug za eksplozijo priljubljenosti ima seveda tiktok oziroma širši svet družbenih omrežij. Tam parfumi niso več predstavljeni kot oddaljen luksuz v stekleni vitrini, temveč kot čustvena izkušnja. Uporabniki govorijo o tem, da nek parfum diši kot topla sladica, drag hotelski lobi, kadilo v razkošnem salonu, svilena ruta, noč v Dubaju ali objem nekoga, ki nosi kašmir. Arabski parfumi so za takšen način pripovedovanja idealni, ker so pogosto intenzivni, slikoviti in zelo zapomljivi.
Drugi razlog je cena. Številne arabske znamke ponujajo parfume, ki so v primerjavi z najbolj prestižnimi evropskimi hišami bistveno dostopnejši. To ne pomeni, da so vsi poceni, saj ima bližnjevzhodna parfumerija tudi izjemno luksuzne predstavnike, med katerimi je posebej znan omanski Amouage. A velik del priljubljenosti so ustvarile znamke, ki za razmeroma razumno ceno ponujajo dišave z močno prezenco, bogato embalažo in presenetljivo dolgo obstojnostjo.
V času, ko steklenička prestižnega parfuma zlahka stane več kot večerja za dva v dobri restavraciji, je razumljivo, da je kupce pritegnila obljuba: veliko vonja za manj denarja. Arabski parfumi so v tem smislu prinesli nekaj demokratičnega. Omogočili so, da si lahko tudi mlajši kupci, študenti, začetniki v svetu dišav ali radovedni zbiratelji privoščijo parfum, ki deluje razkošno, ne da bi ob tem potrebovali kreditno kartico z jeklenimi živci.
Vonj, ki ne šepeta, ampak pripoveduje
Ko rečemo, da parfum diši orientalsko, običajno mislimo na toplino, globino in občutek razkošja. Takšne dišave redko delujejo hladno ali športno. Pogosto so sladke, začimbne, smolnate, lesne, balzamične, dimne ali žametno mošusne. V njih se lahko prepletajo oud, jantar, kadilo, vrtnica, žafran, sandalovina, pačuli, mošus, usnje, vanilja, tonka, datlji, med, karamela, cimet, kardamom in različne smole. To so dišave, ki imajo telo. Ne zdrsnejo mimo nas kot vetrič, temveč se usedejo na kožo in tam ostanejo. Najbolj slavna sestavina arabske parfumerije je zagotovo oud, dišeča smola iz lesa agarja, ki nastane kot odziv drevesa na okužbo oziroma poškodbo. Pravi oud je izjemno dragocen, kompleksen in drag, njegov vonj pa je lahko lesni, dimen, živalski, usnjen, sladkast, medicinski ali skoraj zemeljsko temen. Prav zato ga nekateri obožujejo, drugi pa potrebujejo nekaj časa, da ga razumejo. V sodobnih parfumih se pogosto uporabljajo tudi akordi ouda ali sintetične interpretacije, ki so mehkejše, bolj nosljive in cenovno dostopnejše. (Allure)
Druga pomembna nota je vrtnica, vendar ne nežna vrtna vrtnica iz evropskega jutra, temveč bogata, temna, skoraj žametna vrtnica, ki se rada druži z oudovim lesom, žafranom ali jantarjem. Kombinacija vrtnice in ouda je ena najbolj prepoznavnih v orientalski parfumeriji. Je dramatična, zapeljiva in slovesna, kot večerna obleka iz težkega satena.
Tradicija, ki diši po domu, gostoljubju in obredu
V arabskem svetu dišave niso zgolj modni dodatek, temveč del kulture, gostoljubja in osebne nege. Vonj ima družbeni pomen. Uporaba parfumskih olj, kadil, bakhoorja in ouda je povezana z domom, obiski, prazniki, molitvijo, porokami in vsakodnevnimi rituali. Dišava ni nekaj, kar na hitro poškropimo nase pred odhodom skozi vrata, ampak je lahko cel obred.
Ena najlepših tradicij je plastenje dišav. Namesto enega samega parfuma se uporabljajo dišeča olja, kadilo za oblačila, parfumski sprej, mošus in morda še kapljica ouda. Rezultat je osebna dišeča aura, ki je ne moremo preprosto kupiti v eni steklenički. Prav ta ideja je danes izjemno privlačna tudi zahodnim kupcem, ki so se naveličali tega, da vsi dišijo enako. Parfum je postal garderoba, ne uniforma. Zjutraj izberemo svežega, zvečer temnejšega, za poseben trenutek pa ustvarimo svojo kombinacijo.
Ta tradicija plastenja je močno vplivala tudi na sodobne parfumske trende. Vse več ljudi ne išče več enega samega markantnega vonja, temveč zbirko dišav za različna razpoloženja. Prav to se lepo ujema z arabskim razumevanjem vonja kot nečesa osebnega, razkošnega in skoraj razpoloženjskega.
So arabski parfumi res kakovostni?
Odgovor je: nekateri zelo, drugi povprečno, tretji predvsem zabavno dostopni. Tako kot pri evropskih znamkah tudi tukaj ne moremo vsega metati v isti koš. Obstajajo arabski parfumi, ki so prava visoka parfumerija, z dragocenimi sestavinami, kompleksno strukturo in izjemno izdelavo. Obstajajo tudi zelo komercialne dišave, ki stavijo na močan prvi vtis, sladkost, obstojnost in podobnost bolj znanim parfumom. In obstajajo takšne, ki so predvsem prijeten nakup za malo denarja.
Njihova največja prednost je pogosto razmerje med ceno, obstojnostjo in intenzivnostjo. Mnogi arabski parfumi trajajo dolgo, včasih celo zelo dolgo. Na oblačilih lahko ostanejo do naslednjega dne, na šalu ali plašču še dlje. Tisti, ki imajo radi opazne dišave, so navdušeni. Tisti, ki prisegajo na komaj zaznavno svežino, pa se jih morajo lotiti previdno.
Kakovost se kaže tudi v tem, kako se parfum razvija. Dober orientalski parfum se ne izpoje v petih minutah, temveč počasi prehaja od začimbnega ali sladkega začetka v lesno, jantarno ali mošusno osnovo. Slabši pa lahko ostane ploščat, presladek ali sintetično glasen. Zato je pri teh dišavah še posebej pomembno, da jih preizkusimo na koži, ne le na papirčku ali po opisu na spletu. Kar na nekom diši kot razkošna vaniljeva palača, lahko na drugem postane preveč sladko, preveč dimno ali preveč naporno.
Najbolj znana imena, ki jih srečujemo vedno pogosteje
Med najbolj priljubljenimi in pogosto omenjanimi znamkami je Lattafa, ki je postala skoraj sinonim za cenovno dostopne arabske parfume z veliko spletnega navdušenja. Njeni parfumi so pogosto intenzivni, sladki, orientalski, gurmanski ali navdihnjeni z dražjimi uspešnicami. Armaf je znan predvsem po komercialno uspešnih dišavah, ki so pogosto všeč tistim, ki iščejo močan učinek in dobro obstojnost. Afnan, Rasasi, Ajmal, Al Haramain in Swiss Arabian so prav tako med znamkami, ki jih ljubitelji bližnjevzhodne parfumerije pogosto omenjajo.
Ajmal ima dolgo zgodovino in močne korenine v arabski parfumski tradiciji, Rasasi je znan po širokem razponu dišav, Al Haramain po parfumskih oljih in orientalskih kompozicijah, Swiss Arabian pa po kombiniranju vzhodnega in zahodnega sloga. Kayali, ki jo je ustanovila Mona Kattan, je zanimiva zato, ker arabsko idejo plastenja dišav prevaja v zelo sodoben, globalen, družbenim omrežjem prijazen jezik. Na drugi strani stoji Amouage, ki predstavlja luksuznejši, umetniško ambicioznejši del bližnjevzhodne parfumerije in je cenovno povsem primerljiv z velikimi evropskimi nišnimi hišami.
Posebnost arabskih znamk je tudi embalaža. Stekleničke so pogosto okrašene, zlate, težke, razkošne, včasih skoraj teatralne. Nekaterim je to všeč, drugim se zdi preveč. A ravno ta občutek obilja je del privlačnosti. Pri arabskem parfumu pogosto ne kupimo samo vonja, ampak majhen prizor razkošja.
Cenejši od francoskih in italijanskih? Pogosto da, ne vedno
Arabski parfumi so v povprečju lahko cenovno ugodnejši od prestižnih francoskih, italijanskih ali britanskih nišnih znamk, vendar slika ni enostavna. Lattafa, Armaf, Afnan in podobne znamke pogosto ponujajo zelo dostopne stekleničke, ki so mnogim odprle vrata v svet močnejših, bolj orientalskih dišav. Po drugi strani pa so oudova olja, tradicionalni attarji in luksuzne znamke, kot je Amouage, lahko zelo dragi.
Razlika je predvsem v pozicioniranju. Evropske luksuzne hiše pogosto prodajajo zgodbo dediščine, oblikovanja, visoke mode in prestiža. Arabske dostopnejše znamke pa so osvojile kupce z obljubo, da lahko za manj denarja dobijo veliko dišeče drame. In to je v času, ko se o parfumih govori javno, primerja, komentira in ocenjuje, izjemno močna prednost.
Vzhod navdihuje zahod
Orientalske note že dolgo navdihujejo evropsko parfumerijo. Pravzaprav je veliko največjih evropskih klasik zgrajenih okoli jantarja, vanilje, smol, začimb, kadila in balzamičnih not. V zadnjih desetletjih pa je oud postal skoraj obvezen del luksuzne parfumske ponudbe. Skoraj vsaka večja evropska hiša je ustvarila svojo interpretacijo ouda, vrtnice z oudom, jantarja, usnja, kadila ali začimbnega orienta. Zahod je v teh notah našel občutek globine, skrivnosti in večerne elegance.
A danes se dogaja še nekaj zanimivega: evropske znamke ne navdihuje več samo abstraktna predstava Orienta, temveč konkretna priljubljenost arabskega načina nošenja dišav. Parfumi postajajo močnejši, bolj sladki, bolj plastljivi, bolj gurmanski in bolj drzni. Tudi v nišni parfumeriji je veliko kompozicij, ki dišijo po datljih, pistaciji, mlečnem čaju, kadilu, žafranu, vanilji, usnju in dimu. Meja med vzhodom in zahodom se briše, ostaja pa želja po dišavi, ki ima zgodbo.
Kako jih nositi, da ne postanejo preglasni
Pri arabskih parfumih velja malo več previdnosti. Ker so pogosto zelo obstojni in intenzivni, sta dva brizga lahko dovolj. Še posebej poleti ali v zaprtih prostorih. Težji oud, jantar, kadilo in sladke gurmanske note so čudoviti zvečer, v hladnejših mesecih ali ob posebnih priložnostih, medtem ko so za vroč dan primernejše različice z mošusom, belim cvetjem, citrusi, čajem, sadjem ali mehkejšo vaniljo. Najlepše delujejo, kadar jih ne nosimo kot orožje, temveč kot dodatek. Parfum naj pride v prostor z nami, ne pet minut pred nami. Orientalska dišava je lahko izjemno elegantna, če ima prostor, da diha. Na koži, na laseh, na šalu, na obleki. Ne potrebuje desetih nanosov, ker ima že sama po sebi dovolj samozavesti.
