Nika Novak, nekdanja sodelavka medijske hiše Radio Svobodna Evropa (RFE/RL), ki v Rusiji prestaja zaporno kazen zaradi svojega novinarskega dela, je izginila iz sibirske kazenske kolonije. Novico je potrdila njena pravna zastopnica, ki opozarja na popolno informacijsko blokado s strani ruskih zaporniških oblasti. Po dostopnih podatkih je bila Novakova premeščena iz Kazenske kolonije št. 11 v vasi Bozoj v irkutski regiji, vendar ni znano, kam so jo odpeljali.
Njena odvetnica Julija Kuznjecova je prek družbenih omrežij sporočila, da so vsi indici o premestitvi jasni, a uradnih pojasnil ni. Stanje je postalo še bolj zaskrbljujoče, ko je ta teden drug odvetnik poskušal obiskati novinarko v zaporu, a mu vstopa niso dovolili. Po navedbah Kuznjecove je odvetnik v koloniji opazil nenavaden hrup, osebje zapora pa na vprašanja ni želelo odgovarjati. Odvetnica je kolonijo kontaktirala že 30. novembra, a so jo zavrnili z zahtevo po vložitvi uradne prošnje, kar je tudi storila, vendar odgovora še ni prejela.
Skrivnostni sodni procesi in obtožbe o vohunjenju
Nika Novak prestaja štiriletno zaporno kazen, na katero je bila obsojena na sojenju za zaprtimi vrati. Ruske oblasti so jo obtožile "zaupnega sodelovanja s tujo državo ali organizacijo". Tako ona kot številne organizacije za človekove pravice te obtožbe zavračajo kot popolnoma neutemeljene in politično motivirane. V omenjeno kazensko kolonijo je bila sicer premeščena 1. marca letos, o njenem izginotju pa poroča Radio Svobodna Evropa (RFE/RL).
Razmere v zaporu so bile po njenih navedbah nevzdržne in so mejile na mučenje. Pritoževala se je nad ravnanjem osebja, zaradi česar je v preteklosti že začela gladovno stavko. Trdila je, da so jo namestili v samico, ker ni želela za medije podati izjave, da je v koloniji vse v redu in da so zaporniki zadovoljni. Prav tako je zavrnila prisilno delo šivilje, kar je bil še dodaten razlog za kaznovanje z izolacijo.
Prva žrtev nove zakonodaje
Predsednik RFE/RL Steve Capus je ruske oblasti pozval k takojšnji izpustitvi novinarke, pri čemer je poudaril, da je sodba namenjena ustrahovanju neodvisnih medijev. Pred aretacijo je Novak delala za ChitaMedia in bila glavna urednica portala Zab.ru, leta 2022 pa je sodelovala pri projektu Sibir.Realii. 33-letnica je postala prva oseba iz medijskega sveta, obsojena po členu 275.1 ruskega kazenskega zakonika. Gre za kaznivo dejanje, ki je bilo v zakonodajo uvedeno leta 2022, le nekaj mesecev po začetku ruske invazije na Ukrajino.
Strokovnjaki za človekove pravice opozarjajo, da je formulacija tega zakona izjemno ohlapna in spominja na sovjetske prepovedi stikov s tujci. Organizacija Human Rights Watch je v svojem poročilu iz leta 2023 zakon označila za orodje represije. Vodilna ruska organizacija za človekove pravice Memorial je 22. julija 2024 Niko Novak razglasila za politično zapornico. Njeno aretacijo in obsodbo so obsodili tudi Odbor za zaščito novinarjev (CPJ), Koalicija za ženske v novinarstvu in Mednarodni inštitut za tisk, ki opozarjajo na sistemsko utišanje kritičnih glasov v Rusiji.
