V nedeljo se v eklektičnem Riu de Janeiru ob obalah južnega Atlantika pričenja 17. vrh skupine držav BRICS. Samooklicana večpolarna alternativa zahodni nadvladi svetovnega reda bo pod okriljem gostiteljice Brazilije iskala odgovore na dve pereči temi: okoljevarstvo in vojno.
Na dvodnevnem vrhu se stalnim članicam skupine Braziliji, Rusiji, Indiji, Južni Afriki in Kitajski pridružujejo še vse nove članice tako imenovane skupine BRICS+: Indonezija, Egipt, Etiopija, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Iran. Prav slednji bo po mnenju sogovornika Alexandra Purtona iz možganskega trusta Prague Geopolitical Collective predstavljal "slona v sobi" srečanja.
Julijski vrh skupine držav v razvoju bo prvi izmed dveh velikih vrhov, ki jih bo južnoameriška velikanka gostila letos. Drugi – podnebni vrh COP30 – pa bo potekal novembra v severni metropoli Belém. Strokovnjak za geopolitiko Purton poudari okoljske tematike letošnjega vrha BRICS, saj je Brazilija zaradi svoje geografske lege "nesorazmerno močno prizadeta zaradi podnebnih sprememb". "Glede na to je Brazilija mobilizirala države članice BRICS, da si bolj prizadevajo za preprečevanje okoljskih nesreč in pomoč pri njihovem odpravljanju," pove.
"Z mobilizacijo držav članic BRICS, da se zavežejo k določenim ciljem pred vrhom COP30 Brazilija upa, da bo povečala pogajalsko moč bloka na svetovnem prizorišču in k popuščanju prisilila države, ki sporazum zavračajo. Deset let po podpisu je Pariški sporazum na nestabilnih temeljih. Umik ZDA in kritike v zvezi z vprašanjem financiranja – o katerem naj bi se odločalo letos – so močno spodkopale verodostojnost sporazuma. Z doseganjem skupnega ukrepanja na področju financiranja se bo Brazilija uveljavila kot glavna zagovornica globalnega juga," izpostavi Purton.
Južnoameriška (vele)sila namreč po podatkih Svetovne banke zaradi posledic ekstremnih podnebnih dogodkov letno utrpi do 2,6 milijarde dolarjev gospodarske škode, pri čemer bo do preloma stoletja brez ustreznih podnebnih ukrepov na ta račun izgubila kar 2,79 odstotka bruto domačega proizvoda.
Vrh v luči konfliktov
Med izraelsko-iransko vojno države skupine BRICS Iranu z izjemo izjave, v kateri so izrazile globoko zaskrbljenost, niso pomagale. Molk je razkril omejitve skupine, ki ga mnogi vidijo kot protiutež zahodni hegemoniji. Predvsem tiha je bila Moskva, ki je s Teheranom januarja letos podpisala pogodbo o strateškem partnerstvu. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob začetku vojne celo opravil telefonski klic z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, preden je poklical iranskega predsednika Masuda Pezeškiana.
Veleposlanica Irana v Sloveniji Marzieh Afham je na četrtkovem srečanju z novinarji za Večer izpostavila, da je izraelske napade obsodilo več mednarodnih multilateralnih organizacij, med drugim Gibanje neuvrščenih – čigar članica je bila v času Jugoslavije tudi Slovenija – in njegova sodobnica skupina BRICS. "Mora se slišati glas držav v razvoju," je o nedeljskem srečanju povedala prva iranska ženska veleposlanica v zgodovini Islamske republike.
Nekateri poznavalci rusko držo glede izraelsko-iranskega konflikta pojasnjujejo z razlago, da je vojna med bližnjevzhodnima državama koristila Moskvi, saj je podražila cene nafte – ključne surovine, s katero se napaja ruski vojaški stroj – in odvzela pozornost od vojne v Ukrajini. Poznavalec Purton omeni še ostale članice bloka – Savdsko Arabijo, Brazilijo in ZAE –, ki so prav tako imele koristi od nedavnega dviga cen nafte zaradi bližnjevzhodne vojne.
"Nadaljevanje rusko-ukrajinske vojne in nedavno zaostrovanje napetosti na Bližnjem vzhodu ogrožata skupno delovanje bloka. Poleg tega je vstop avtokratskih držav v blok – zlasti Egipta, Etiopije, Irana, Savdske Arabije in ZAE –, blok prikazal kot avtokratsko protizahodno zavezništvo. Zahodni unilateralizem je ena od glavnih pritožb bloka, nedavne napade na Iran pa bo težko prezreti na plenarnem zasedanju. Brazilija je že bila deležna kritike Argentine in Paragvaja, ker je odkrito podprla Iran," še pove Purton.
Pobožne želje strmoglaviti ameriški dolar
Relativna diplomatska tišina glede vprašanja izraelsko-iranske vojne ponazarja strukturno realnost tega bloka: BRICS ni obrambno zavezništvo, zato za razliko od zveze Nato nima niti skupne vojaške doktrine, niti usklajenih mehanizmov za posredovanje. V zadnjih letih se sicer poudarja gospodarska vloga bloka, pri čemer so se pojavile ideje skupne valute Brics. Ta ima dvojni namen: krepitev medsebojne trgovine in zavarovanje pred zahodnimi, pretežno ameriškimi sankcijami. Za to idejo najbolj stoji Ruska federacija, ki so jo zahodne sankcije po invaziji Ukrajine spodbudile k vzpostavljanju alternativne oblike mednarodnega finančnega sistema SWIFT.
Vendar številni ekonomisti izpostavljajo, da so države članice BRICS preveč raznolike, da bi jim uspelo z vidika gospodarske integracije, ki bi omogočala uvedbo skupne valute. Države imajo namreč nekompatibilne politične in ekonomske sisteme. "Da bi skupna valuta Brics lahko nadomestila ameriški dolar, bi morala doseči podobno raven sprejetosti. Vsaka nova država, ki se pridruži Brics, organizaciji prinaša dodatne zapletenosti, ki jih je treba rešiti, da bi lahko obstajala monetarna unija. Trenutno ima vsaka od petih članic geopolitične imperative, ki jih postavljajo v nasprotje z drugimi članicami," meni poznavalec Purton in doda: "Realnejši cilj bi bil doseči tisto, kar je že dosegel evro – izvedljivo rezervno valuto, ki lahko deluje kot alternativa ameriškemu dolarju, kadar je to potrebno."
