Jon Knez
Danci so v torek na predčasnih volitvah volili parlament. Ankete so napovedale tesen rezultat med levim in desnim političnim blokom, pri čemer noben blok naj ne bi osvojil večine v 179-članskem folketingu. Vladajoči socialdemokrati bi v skladu z javnomnenjskimi napovedmi z 20 odstotki ostali najmočnejša stranka, z 12 odstotki sledi Zelena levica, tretje je z 11 odstotki Liberalno zavezništvo, na četrto mesto pa ankete uvrščajo skrajno desno Dansko ljudsko stranko, ki je na evropskem nivoju del Orbanovih Patriotov.
Izidi vzporednih volitev, ki so jih danski mediji objavili danes ob 20. uri, kažejo na zmago Socialnih demokratov, dobili so 19,2 odstotka glasov, kar je njihov najslabši rezultat v zadnjih desetletjih. Z 11,4 odstotka je na drugem mestu Zelena levica, tretje pa je Liberalno zavezništvo (10,5 odstotka). Sledita koalicijski stranki Vesntre - 9,3 odstotka in Zmerni - 8,2 odstotka. Glede na napovedi vzporednih volitev noben izmed blokov za zdaj nima zagotovljene večine. Uradni izidi bodo znani v sredo.
Predsednica vlade Mette Frederiksen je volitve razpisala pred rednim rokom oktobra 2026. Za to se je po mnenju analitikov odločila, ker se je v merjenjih javnega mnenja njenim Socialnim demokratom močno zvišala podpora. To pa zaradi odločnega upora proti agresivnim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je želel Grenlandijo - ozemlje Kraljevine Danske - priključiti k ZDA. Stranki premierke naj bi do povečanja podpore pomagala prav zunanja politika.
V ospredju domače teme in tesen boj
Kljub zunanjepolitičnemu zagonu pa so bile v središču pozornosti volitev poleg Grenlandije domače težave. Stranke so med kampanjo razpravljale o številnih temah, od ponovne uvedbe davka na premoženje, ki ga na Danskem ne poznajo že trideset let, do ukinitve praznika velikega molitvenega dne. Volivce so zanimali tudi čistejša pitna voda, dobrobit živali, odprava prepovedi jedrske energije, višji obrambni proračun in strožja migracijska pravila. Raziskave javnega mnenja so pokazale, da skoraj petina Dancev tik pred volitvami še ni vedela, komu bo namenila svoj glas.
Danski politični prostor se tradicionalno deli na rdeči in modri blok. Rdeči blok levosredinskih strank računa na 83 sedežev, desni modri blok pa na 80. Za parlamentarno večino stranka ali koalicija potrebuje 90 sedežev. Mette Frederiksen je leta 2022 prekinila to tradicijo in oblikovala sredinsko vlado z liberalci in konservativno stranko Venstre, ki jo vodi podpredsednik vlade Troels Lund Poulsen. Zaradi trenutnih političnih razhajanj med voditeljema je ponovitev takšne koalicije malo verjetna.
Kokainska afera in vpliv avtonomnih ozemelj
Vlogo jezička na tehtnici bo verjetno imel nekdanji premier in trenutni zunanji minister Lars Løkke Rasmussen s svojo sredinsko stranko Zmerni. Rasmussen se je umaknil iz tekme za premierski stolček in se ponudil kot posrednik pri sestavljanju nove vlade. Evropski mediji so pisali, da bo o prihodnji vladi odločal človek, ki si včasih zobe umiva kar z milom za roke. To je nedavno povedal v enem intervjuju in postal spletna senzacija. Tudi sicer je šaljive narave, njegove objave na družbenih omrežjih pa nasmejijo veliko ljudi.
Na desnem polu medtem stranka Liberalno zavezništvo pričakuje najboljši rezultat, čeprav je njen vodja Alex Vanopslagh nedavno priznal, da je v preteklosti užival kokain. To priznanje je močno vplivalo na njegovo priljubljenost, več kot 40 odstotkov volivcev je namreč izjavilo, da ga zaradi tega težje vidijo na čelu države.
Večno vprašanje grenlandske neodvisnosti
Nepričakovano pomembno vlogo na volitvah igrata ozemlji danske krone - Grenlandija in Ferski otoki. V danskem parlamentu imata po dva poslanska mandata, ki bi lahko odločila o zmagovalcu. Predstavniki teh ozemelj po ocenah analitikov ne bodo podprli desne vlade, če bo ta vključevala skrajno desno Dansko ljudsko stranko. Njen vodja Morten Messerschmidt je namreč idejo o neodvisnosti Grenlandije, ki je med prebivalci največjega otoka na svetu ponovno oživela ob Trumpovih grožnjah, označil za "nezrelo in absurdno".
Grenlandija je, spomnimo, čeprav je že stoletja pod dansko kolonialno nadoblastjo, s spremembo ustave šele leta 1953 uradno postala ozemlje Kraljevine Danske. Leta 1979 je dobila delno avtonomijo, vendar je ostala Danska pristojna za njene obrambne in zunanje zadeve ter finance. Od teh je Grenlandija tako rekoč eksistenčno odvisna. Danska ji namenja okoli milijardo dolarjev letno. Leta 2009 je Grenlandija na podlagi referenduma dobila pravico do popolne neodvisnosti, vendar je do danes zaradi navedenih strahov ni udejanjila.
Kdo je Mette Frederiksen?
Volišča so se zaprla ob 20. uri, ko sta televiziji DR in TV2 objavili izide vzporednih volitev in prve projekcije poslanskih mandatov. Uradni rezultati bodo zaradi napovedanega tesnega boja najbrž znani šele v sredo zjutraj. Oblikovanje vlade bi, kot napovedujejo analitiki, lahko trajalo več tednov ali celo mesecev. Danska ima sicer dolgo zgodovino manjšinskih vlad, ki morajo za vsak zakon iskati podporo v parlamentu in se pogosto soočajo z grožnjami o nezaupnici.
Socialdemokratka Mette Frederiksen se tako poteguje za tretji mandat. Na čelu danske vlade je od junija 2019, njen predhodnik pa je bil prav Rasmussen. Poslanka v folketingu je Frederiksen od leta 2001. V vladi socialdemokratke Helle Thorning-Schmidt je bila najprej med letoma 2011 in 2014 ministrica za delo, nato pa do 2015 ministrica za pravosodje. Dobo njenih vlad je zaznamovala tudi abdikacija kraljice Margarete II., ki je januarja 2024 po 52 letih na prestolu krono prenesla na svojega sina, kralja Friderika X.
