Fahrudin Hrustić je dejal, da sinovega odhoda v rusko vojsko ni odobraval, hkrati pa poudaril, da je zanj najbolj pomembno to, da je živ. "Odhoda v rusko vojsko ne odobravam," je svojo izjavo za portal Detektor začel oče zajetega vojaka. "Ne podpiram nobene vojne, ni mu bilo treba oditi. Vendar pa je sprejel odločitev in odšel. Ponosen sem nanj, ker je samostojno sprejel odločitev in sam se v te odločitve ne vpletam," je pojasnil v telefonskem pogovoru.
Ukrajinski mediji objavili izpoved
Ukrajinski spletni portal United24 Media, ki je del iniciative, ki jo je leta 2022 zagnal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, njeno delo pa koordinira ukrajinsko ministrstvo za digitalno preobrazbo, je 17. januarja objavil izpoved zajetega Selverja Hrustića. Dejal je, da se je ruski vojski pridružil septembra 2025. Kdaj so ga ukrajinski vojaki zajeli, za zdaj ni znano.
V objavi ukrajinski portal navaja, da naj bi se Hrustić z odhodom v Rusijo izognil težavam z zakonom, ki naj bi jih imel v Evropi. Fahrudin Hrustić ni vedel, da je njegov sin vojni ujetnik. Izrazil je presenečenje nad tem, da je njegov sin končal v vojski in ujetništvu, njegova prva misel pa naj bi bila: "Zakaj me ni vprašal."
Pojasnil je, da je njegov sin v Rusijo odšel v devetem mesecu lanskega leta. "Z njim se je decembra slišala moja žena. Ni povedal, da je v vojski. Rekel je, da je v Moskvi. Govoril je, da je v nekem podjetju. Nista se slišala približno 15 dni," je pripovedoval oče zajetega vojaka. "Vendar pa je najpomembneje, da je živ," je dodal.
Novinarji portala Detektor so vprašanja v zvezi s tem primerom poslali tudi bosanskemu ministrstvu za zunanje zadeve, a odgovora niso dobili. Od začetka ruske ofenzive leta 2022 je to prvi primer, da se državljan BiH nahaja v ujetništvu v Ukrajini zaradi sodelovanja z rusko vojsko. Vojskovanje v tujini je sicer državljanom BiH prepovedano zakonom.
"Obljubljeno mi je bilo, da ne bom na bojišču"
Selver Hrustić je v svojem pričanju za omenjeni ukrajinski medij povedal, da so mu obljubili, da ga ne bodo poslali na bojišče. Namesto tega pa so ga, kot je zatrdil, poslali na smrtno nevarno misijo v Ukrajino.
Navedel je tudi, da je pogodbo podpisal z ruskim ministrstvom za obrambo in drugim odsvetoval, da se prijavijo v rusko vojsko. "Tekom dneva vam pošljejo liter vode in eno ali dve konzervi mesa. Dva človeka, vi in vaš kolega, si delita pol litra vode in malo hrane," je pojasnil Hrusić v intervjuju, ki je potekal v angleškem jeziku.
Po njegovih besedah se 80 odstotkov ljudi ni vrnilo iz Petropovlivke, ki se nahaja vzhodno od ukrajinskega mesta Kupjanska in je tarča nenehnih napadov ruskih sil. Ocenil je, da je možnost preživetja le 10-odstotna.
Sosed: Prepričanja, zaradi katerih je odšel, so verske narave
V pogovoru za Detektor je Hrustićev znanec in sosed povedal, da je konec leta 2025 govoril, da si želi oditi v Rusijo. "Njegova prepričanja, zaradi katerih je odšel, so bila verska. Bizantinci, svete vojne in podobno. Mislimani in pravoslavci proti Zahodu. Verjel je, da z bojevanjem za Rusijo počne pravo stvar. Verjel je, da ima Putin prav, da je dober vodja in voditelj ter da se mi vsi motimo," je povedal njegov znanec. "Zdaj pa govori nasprotno. Da to vseeno ni tako, kot je mislil, da bo," je zaključil.
Pojasnil je tudi, da je Hrustić določen čas prebil v azilu v Nemčiji, kar je za portal Detektor potrdil tudi ujetnikov oče. "Nato se je vrnil v BiH in govoril, da načrtuje odhod v Rusijo, a da ne ve, kako bo tja prišel. Prijatelj mi je povedal, da je nato odpotoval septembra ali oktobra," se še spominja Hrustićev sosed.
V Rusiji že v prejšnjih letih
Sicer pa Hrustić očitno lani ni bil prvič v Rusiji. Njegove objave na Facebooku kažejo, da naj bi se že leta 2022 fotografiral pred katedralo svetega Izaka v Sankt Peterburgu, ki je največja cerkev v mestu. Še eno fotografijo pa naj bi avgusta istega leta objavil iz Moskve, kjer se je fotografiral pred pred Kremljem. Pri Detektorju niso uspeli neodvisno potrditi, kdaj so te fotografije nastale.
Pri njegovem profilu je med prijatelje dodanih deset profilov nemške skrajno desne politične stranke AfD, ki so jo nekateri nemški politiki že obtožili tesnih stikov z Rusijo. Pri Detektorju so sledili tudi nekaterim Hrustićevim komentarjem pod drugimi objavami. V enem izmed njih je pred tremi leti zapisal, da so Ukrajinci "ruski narod". Gre za argument, ki ga uporabljajo ruski ekstremisti, ki želijo s tem upravičiti rusko invazijo na Ukrajino.
Tujih borcev sprti strani ne izmenjujeta
Novinar ukrajinske javne televizije Suspline iz Kijeva Andrew Pogorilyi je sledil objavam o izmenjavi vojnih ujetnikov, kar je redna praksa med obema stranema že vse od začetka ruske invazije. Za Detektor je pojasnil, da so v izmenjave vključeni tudi vojni ujetniki in civilisti.
Ob tem je dejal, da so v izmenjave v glavnem vključeni le državljani obeh sprtih strani, zelo malo pa je verjetno, da bi lahko bil vključen še kdo drug, ne glede na veliko število tujih prostovoljcev, ki prihajajo na bojišče. Rusija po njegovih besedah tujih državljanov v običajne izmenjave ne vključuje in jih pogosto uporablja za lastne politične cilje.
Pred kratkim je Detektor raziskoval tudi poti, po katerih rekrutirajo ljudi z Balkana, in tudi, kdo so ljudje, ki organizirajo te aktivnosti v Rusiji in Ukrajini. Nekateri prostovoljci so tudi osumljeni vojnih zločinov v Ukrajini. Po poročanju Detektorja naj bi ukrajinsko državno tožilstvo leta 2024 od BiH zahtevalo informacije o 12 državljanih BiH, ki jih sumijo vojnih zločinov.
