Nemški pokojninski sistem se sooča z resnimi izzivi, ki zahtevajo temeljite in dolgoročne spremembe. Zaradi hitrega staranja prebivalstva in vse bolj neugodnega razmerja med številom zaposlenih in upokojencev država resno razmišlja o postopnem zvišanju starostne meje za odhod v pokoj na 70 let. O tem predlogu, ki v nemški javnosti že sproža burne razprave in negodovanje, te dni razpravlja 13-članska strokovna komisija pod vodstvom profesorice socialnega prava Constanze Janda z Univerze v Speyerju.
Reforma bi lahko vplivala na milijone državljanov in neposredno posegla v njihove prihodnje prihodke. Kljub načrtovanim spremembam bodo morali mnogi še vedno iskati dodatne načine za krpanje finančnih lukenj v starosti. Ekonomist Martin Werding, član omenjene komisije, je pripravil podroben načrt, po katerem bi se upokojitvena starost v prihodnje neposredno vezala na pričakovano življenjsko dobo in se postopoma zviševala.
Demografska slika zahteva ukrepanje
Po Werdingovem predlogu bi se od leta 2031 starostna meja za upokojitev dvigovala za pol leta vsakih deset let. To bi pomenilo, da bi polno upokojitev pri 70 letih dosegli šele leta 2091. Vendar pa Werding opozarja, da bi se pozitivni učinki, kot so višje pokojnine in nižji prispevki, lahko poznali že bistveno prej. Če bi se nadaljeval sedanji tempo zviševanja za dva meseca na leto, bi bile osebe, rojene leta 1982, prve, ki bi v redni pokoj lahko odšle šele pri 70 letih, medtem ko bi se delovna doba mlajših generacij še dodatno podaljšala.
Glavni razlog za razmislek o tako drastičnih ukrepih tiči v neizprosnih demografskih trendih. Trenutno približno 2,1 zaposlene osebe financira enega upokojenca, to razmerje pa se nenehno slabša. Generacije "baby boom" množično odhajajo v pokoj, medtem ko v sistem vplačuje vse manj mladih, hkrati pa se pričakovana življenjska doba daljša. Podatki so zaskrbljujoči: leta 2020 je v Nemčiji živelo 16,7 milijona ljudi, starejših od 67 let, do leta 2040 pa bi se ta številka lahko povzpela na skoraj 21 milijonov. Brez ustreznih reform grozi znatno povišanje prispevkov ali znižanje pokojnin, česar se mnogi bojijo.
Finančne nagrade za delo po 70. letu starosti?
Strokovna komisija pa ne razpravlja zgolj o zvišanju starostne meje. Na mizi je tudi predlog, da bi morali državni uradniki in politiki v prihodnje obvezno vplačevati v zakonski pokojninski sistem, s čimer bi razširili bazo vplačnikov. Prav tako preučujejo višino odbitkov za tiste, ki bi se želeli upokojiti pred dopolnjenim 70. letom starosti.
Da bi spodbudili ljudi k daljšemu ostajanju na trgu dela, načrtovalci reforme razmišljajo o znatnih finančnih nagradah za tiste, ki bi delali tudi po dopolnjenem 70. letu starosti, strokovnjaki pa iščejo načine, kako podaljšanje delovne dobe narediti privlačnejše. Nemški kancler Friedrich Merz je napovedal začetek izvajanja pokojninske reforme do konca leta 2026, konkretni zaključki komisije pa bi lahko bili javnosti znani že to pomlad.
