Ukrajinski pehotni častnik Oleksij z vzdevkom Botanik je na prvi bojni črti neprekinjeno preživel kar 343 dni. Njegov bataljon ocenjuje, da gre za eno najdaljših bojnih namestitev za častnika v ukrajinskih oboroženih silah. Njegova dolga misija v gozdovih vzhodne ukrajinske regije Zaporožje kaže na hudo pomanjkanje vojakov, s katerim se spopada Ukrajina po več kot štirih letih vojne. 37-letnik je imel vmes priložnost zapustiti fronto, a se je prostovoljno odločil ostati prav zaradi pomanjkanja kadra.
"Moja četa ima premalo ljudi, prav tako vse ostale. Približno polovica tistih, ki smo tukaj, je starejših od 50 let," je povedal Oleksij v izjavi, ki jo povzema ameriški CNN. Pojasnil je, da bi v idealnih razmerah pehotni vojak preživel en mesec na bojni dolžnosti in nato en mesec okreval. V trenutnih razmerah pa je to zaradi pomanjkanja moštva povsem nerealno. V njegovem bataljonu pravijo, da običajna namestitev za njihovo enoto traja od tri do štiri mesece. V celotni vojski vojaki običajno služijo v rotacijah, krajših od treh mesecev, čeprav se to močno razlikuje.
Najdlje na bojišču ostaja pehota
Major Jaroslav Halas, častnik 3. gorskega jurišnega bataljona 128. gorske jurišne brigade, je pojasnil, da pehota služi najdlje. Bližje kot so vojaki prvi bojni črti, dlje časa, dokler pride do rotacije. Pojasnil je, da lahko na primer piloti izvidniških brezpilotnih letalnikov na bojnih položajih ostanejo od tri do štiri dni, medtem ko piloti FPV dronov, ki so bližji bojni liniji, ostanejo teden dni. Poveljniki priznavajo, da ukrajinska vojska po številu vojakov nikoli ne bo dohitela veliko večjih ruskih sil. Ukrajina se zato trudi vpoklicati več moških, ki niso oproščeni služenja.
CNN je v preteklosti poročal, da je Ukrajina vse bolj pogosto uporablja tudi kopenske robote in drone, s katerimi upravljajo operaterji, ki so od fronte oddaljeni več kilometrov. Tako skušajo s tehnologijo nadomestiti pomanjkanje vojakov.
Lokalni mediji so v zadnjih mesecih poročali tudi o drugih primerih ukrajinskih vojakov, ki so prebili dolgo časa na fronti. Višji poročnik Ivan Kavun, poveljnik strojniškega voda v 30. mehanizirani brigadi, je po navedbah njegove enote na fronti preživel celo 486 dni. "Zaloge so nam dostavljali droni, če je slučajno lahko prišlo vozilo, je pripeljalo zaloge za mesec dni. Bile so smešne in tudi manj smešne zgodbe. V našem zatočišču se je skotila mačka, ki je bila kasneje ranjena," je povedal Kavun.
Botanik z diplomo iz biologije
Oleksij v svoji enoti nosi vzdevek Botanik zaradi svojega intelektualnega videza in očal, pa tudi zato, ker je po izobrazbi znanstvenik z diplomo iz biologije na harkovski univerzi. Njegova celotna enota 3. gorskega jurišnega bataljona je sestavljena iz nekdanjih civilistov ali rezervistov, ki so v oborožene sile vstopili šele po začetku ruske invazije.
Opisal je, kako pod ruskim ognjem umirajo njegovi sovojaki. Kot poveljnik vidi svojo glavno vlogo v zmanjševanju izgub. Čeprav bi si želel, da žrtev sploh ne bi bilo, to v vojni in v pehoti žal ni mogoče. Njegova osebna motivacija ostaja močna, saj ne želi, da njegova družina in hči vidita eksplozije, uničene vasi in smrti. Med skoraj enoletnim bivanjem na fronti je moralo ohranjal tako, da je vojakom omogočil vsakodnevni stik z domačimi. Tudi sam je vsak dan poskušal govoriti s svojo hčerko. Častnik je po 343 dneh na fronti dobil kratek dopust. V tistem mesecu dni je proslavil hčerin deseti rojstni dan in jo naučil voziti kolo, nato pa se je že vrnil v svojo enoto.
