
Ameriška vojska je v sredo izvedla obsežne napade na več kot 80 ciljev v Iranu. Vojaške sile so ukrepale po tistem, ko je Iran napadel tri trgovske ladje v Hormuški ožini. Predstavniki ameriške vojske so sporočili, da so z raketami uničili iranske sisteme zračne obrambe, obalne nadzorne radarje, izstrelišča protiladijskih raket in drone. Ameriško centralno poveljstvo je potrdilo tudi uničenje več kot 60 manjših čolnov iranske revolucionarne garde v ožini in njeni okolici.
Zaradi zaostrovanja razmer so se v Bahrajnu in Kuvajtu oglasile opozorilne sirene. Kuvajtska vojska je sporočila, da njena zračna obramba aktivno prestreza sovražne rakete in drone. Oblasti v obeh državah prebivalce pozivajo k mirnosti in umiku na varna območja. Gre za prve ameriške napade na Iran v juliju. Združene države Amerike so tik pred vojaško akcijo preklicale začasno izjemo od sankcij za iransko nafto. Ameriško finančno ministrstvo je razveljavilo licenco, ki je Iranu do 21. avgusta dovoljevala proizvodnjo in prodajo surove nafte. Ta poteza močno ogroža krhko premirje, ki sta ga državi nedavno sklenili.
Oster odziv Teherana in Trumpove grožnje
Iranski vrhovni vojaški štab je ameriško akcijo označil za očitno agresijo in napovedal uničujoč odgovor. Iranski predstavniki trdijo, da ne bodo dovolili ameriškega vmešavanja v upravljanje Hormuške ožine. Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Ghalibaf je poudaril, da je obdobja izsiljevanja konec in da se Iran ne bo uklonil. Iransko zunanje ministrstvo je ZDA obtožilo kršitve dogovorov in izdajalskega ravnanja.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki se trenutno mudi v Turčiji na vrhu zveze Nato, je znova zagrozil z bombardiranjem. Poudaril je: "Bodisi bomo dosegli dogovor bodisi bomo dokončali delo." Dodal je, da lahko ameriške sile v eni uri uničijo iransko energetsko infrastrukturo in mostove.
Iranski mediji poročajo o številnih eksplozijah na otokih Kešm in Hark ter v mestih Sirik in Bandar Abas. Rakete so zadele več komercialnih in ribiških pomolov, pri čemer so šrapneli poškodovali več ljudi, ribiške ladje pa so zajeli plameni. Napadi sovpadajo z obdobjem žalovanja v Iranu, kjer so se množice zbrale na pogrebu vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, ki so ga ubili prvi dan vojne.
Incidenti v ožini dvignili cene nafte
Katar je pred ameriškimi napadi Iran obtožil odgovornosti za torkove incidente v Hormuški ožini. Katarske oblasti so sporočile, da je dron zadel njihov velik tanker za utekočinjen zemeljski plin Al Rekayyat in povzročil požar v strojnici. Reševalci so posadko uspešno evakuirali. Pomorski varnostni viri so potrdili tudi poškodbe na savdskem tankerju Wedyan ob obali Omana. Katarsko zunanje ministrstvo je zaradi incidenta na zagovor poklicalo namestnika iranskega veleposlanika. Iran obtožbe zavrača, a hkrati opozarja, da trgovske ladje tvegajo varnost, če uporabljajo poti, ki jih Teheran ne odobri.

Najnovejši spopadi so takoj vplivali na svetovne trge. Cena ameriške surove nafte West Texas Intermediate je ob odprtju borz zrasla za več kot 2,5 odstotka in dosegla 72,29 dolarja za sod. Analitiki ocenjujejo, da Iran z napadi na ladje dokazuje svoj nadzor nad strateško pomembno ožino, s čimer si poskuša zagotoviti prednost v pogajanjih za dolgoročni mirovni sporazum.






