Španska vlada obtožena prisluškovanja zagovornikom katalonske osamosvojitve

Najmanj 65 katalonskih politikov in aktivistov, med njimi predsednik katalonske vlade Pere Aragones in evropski poslanci, je bilo tarča vohunjenja s programsko opremo Pegaz in Candiru, je razkrila preiskava kanadskega raziskovalnega laboratorija Citizen Lab. Afero je sprožil članek v ameriškem časniku New Yorker, vendar je že leta 2020 britanski The Guardian objavil novico, da s programom izraelske izdelave Pegaz prisluškujejo takratnemu predsedniku katalonskega parlamenta Rogerju Torrentu in vidnemu predstavniku katalonske republikanske levice ERC Ernestu Maragallu.

Ko je pred dnevi New Yorker objavil seznam katalonskih predstavnikov, ki naj bi jim bil Madrid prisluškoval, je v Kataloniji nastalo veliko razburjenje. Na seznamu so namreč poleg številnih evropskih političnih osebnosti domala vsi vidni katalonski politiki, med njimi štirje predsedniki katalonske vlade, ki so se zvrstili v zadnjih petih letih, katalonski poslanci v Evropskem parlamentu, pa tudi odvetniki voditeljev vseh treh independentističnih strank, med temi zelo znana Gonzalo Boye, zagovornik odstavljenega predsednika katalonske vlade, evropskega poslanca in liderja stranke Junts per Catalunya Carlesa Puigdemonta, in Andreu Van den Eyde, zagovornik liderja ERC, odstavljenega podpredsednika katalonske vlade Oriola Junquerasa, obsojenega na 12 let zapora.

Oba, Puigdemont in Junqueras, ter Carles Riera, voditelj tretje stranke neodvisnosti CUP, poleg njiju pa predsednika obeh velikih nevladnih organizacij Xavier Antich (Omnium) in Elisenda Paluzie (ANC), ki sta tudi na seznamu prisluškovanih oseb, so v Evropskem parlamentu na novinarski konferenci obsodili početje španske vlade in premiera Pedra Sancheza ter zahtevali pojasnila, obenem pa napovedali kazenske ovadbe, ki jih bodo vložili v prihodnjih dneh; na politični ravni pa bodo zahtevali pojasnila od predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in evropskega komisarja za pravosodje Didiera Reyndersa, ki je tudi sam na seznamu oseb, ki so jim prisluškovali. Skoraj istočasno s potekom novinarske konference je uradni govorec Evropske komisije v sosednji dvorani izjavil, da je kakršnokoli nezakonito pridobivanje podatkov ali sporočil državljanov, vključno z novinarji in politiki, nesprejemljivo.

Katalonski politiki in voditelji civilne družbe so si torej enotni v obsodbi prisluškovanja in zahtevi po razjasnitvi okoliščin afere, vendar so prišli na novinarski konferenci do izraza različni pogledi na odnos med Barcelono in Madridom. Puigdemont je namreč poudaril, da gre za kršitev temeljnih pravic in da torej ni možnosti za dialog med katalonsko in špansko vlado, ki doslej ni prinesel nikakršnega rezultata, Junqueras pa je ob zahtevi, da španska vlada posreduje pojasnila o prisluškovalni aferi, ponovil znano stališče ERC, da je treba nadaljevati pogovore z Madridom, češ da so pogajanja koristna in bi bila njihova opustitev "darilo španski vladi". Borka za neodvisnost Elisenda Paluzie, ki je pred dnevi v dolgem intervjuju za katalonski portal Vilaweb ocenila, da je katalonska vlada neučinkovita in bi bila potrebna ustanovitev nove stranke, ki bi se zares zavzemala za samostojnost, je Junquerasu odgovorila z besedami: "Za pogajanja morajo obstajati pogoji, ki jih ni, kadar ti prisluškujejo." Skratka, prisluškovalna afera ni razburkala samo odnosov med Barcelono in Madridom, ampak je tudi dodatno povečala napetosti, ki že obstajajo v samem katalonskem gibanju za neodvisnost.