Nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je razkril, da bi rusko invazijo na Ukrajino lahko preprečili, vendar je podpora zavezništva prispela "prepozno in v premajhnem obsegu". Norveški politik je priznal, da se je med svojim desetletnim mandatom na čelu zavezništva soočal s trenutki, ko se je bal za sam obstoj Nata. Po njegovem mnenju bi odločnejša vojaška podpora Ukrajini po ruski priključitvi Krima leta 2014 morda odvrnila Vladimirja Putina od sprožitve obsežne invazije osem let kasneje. "Naša podpora je prišla prepozno in je bila prešibka. Bali smo se izzvati Rusijo, a je Rusija vseeno izvedla invazijo," je dejal.
Dramatičen klic iz Kijeva
Stoltenberg se je spomnil napetega telefonskega klica, ki ga je prejel od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega februarja 2022, ko so se ruski tanki bližali Kijevu. "Zelenski me je klical iz bunkerja," je povedal Stoltenberg. "Prosil je, naj Nato zapre zračni prostor in ustavi ruska letala, drone in helikopterje. Rekel mi je: Vem, da Nato to zmore, saj ste to že storili." Vendar je Stoltenberg moral prošnjo zavrniti. "Če bi to storili, bi sprožili popolno vojno med Natom in Rusijo. Morali bi uničiti ruske sisteme zračne obrambe v Belorusiji in Rusiji ter sestreljevati ruska letala. Kot je takrat dejal predsednik Biden, ne bomo tvegali tretje svetovne vojne zaradi Ukrajine," je pojasnil in dodal, kako težko mu je bilo končati tisti pogovor, saj je vedel, da je življenje Zelenskega ogroženo.
Protislovna cilja in strah pred razpadom
Stoltenberg je opisal, da je imelo zavezništvo 24. februarja 2022 dva ključna, a v bistvu protislovna cilja: povečati podporo Ukrajini in preprečiti širitev vojne. "Če bi bil naš edini cilj zmaga Ukrajine, bi poslali vojake in letala. Tega nismo storili, da bi se izognili neposredni vojni med Natom in Rusijo," je poudaril. Razkril je tudi, da je bil Nato blizu razpada med vrhom leta 2018, ko je takratni ameriški predsednik Donald Trump resno razmišljal o izstopu ZDA iz zavezništva. "Takrat sem se bal, da bom generalni sekretar, ki bo priča koncu Nata," je priznal. Kompromis, s katerim so se evropske zaveznice zavezale k povečanju obrambnih izdatkov, je zavezništvo ohranil pri življenju.
Največji poraz in pot naprej
Dotaknil se je tudi padca Kabula v roke talibanov leta 2021, ki ga je označil za "največji poraz Nata". Priznal je, da je bil cilj ustvariti svoboden in demokratičen Afganistan z vojaškimi sredstvi "preprosto pretežak in preveč ambiciozen". Glede sedanje situacije v Ukrajini Stoltenberg, zdaj norveški finančni minister, verjame, da je edini način za dosego pogajanj z Rusijo krepitev ukrajinske vojske na bojišču. "Ne moremo spremeniti Putinovega uma, on želi nadzor nad Ukrajino. Lahko pa spremenimo njegovo računico. Če bo cena postala previsoka, bo morda sedel za pogajalsko mizo," je dejal. O morebitnih ozemeljskih odstopanjih pa je poudaril, da je to odločitev, ki jo lahko sprejme le Ukrajina sama: "Naša naloga ni, da Ukrajini svetujemo, ampak da jo podpiramo."
