Nedavna podnebna konferenca v brazilskem Belemu je ponovno razkrila kratkovidnost politike, ki si na vso moč prizadeva ohraniti fosilni status quo in nadaljnjo rast kapitalskih donosov peščice že zdavnaj (pre)bogatih Zemljanov. Medtem ko Elon Musk in njemu podobni transhumanisti - v nori iluziji, da bodo lahko pred kataklizmo pobegnili v vesolje - vodijo svet v pogubo, se velesile obnašajo kot vedno. Lokalne konflikte v različnih delih sveta spreminjajo v oborožene spopade in si tako zagotavljajo skorajda neomejena tržišča za prodajo svojega orožja. Okoljske konference enostavno ignorirajo, za ohranjaje svojih finančnih interesov pa v Združenih narodih brezsramno izkoriščajo institucijo veta in tako skrbijo za naraščanje globalnih potreb po orožju. S podpiranjem kapitalistične mantre nenehne gospodarske rasti so velesile seveda ključni onesnaževalci Zemlje, njihova politika spodbujanja vojaških konfliktov pa hkrati v biosfero Zemlje prispeva tudi največji delež emisij, povezanih z uporabo orožja. Na žalost smo se pustili v Trumpovo strupeno past militarizacije - v svoji naivnosti in ob verjetnih korupcijskih naklepih politikov in industrije - ujeti tudi Evropejci.
Dolgotrajne posledice oranžnega herbicida v Vietnamu
Posledice samovšečne in omejene politike "velikih" so na dlani. Danes se soočamo z največ oboroženimi konflikti po drugi vojni. Kar četrtina svetovne populacije, okoli dve milijardi ljudi, se z vojno sooča vsak dan. Poleg Ukrajine in Palestine, od koder mediji redno poročajo, se oboroženi spopadi dogajajo še v Sudanu, Jemnu, Siriji, v sahelski severni Afriki, na Haitiju, v Mjanmaru in še kje.
Ob neposrednih žrtvah med civilisti, ki jih je veliko zaradi ciljanega uničevanja urbanih in industrijskih področij, spremljajo današnje vojne tudi izjemne okoljske posledice, ki se posredno izražajo tudi v zdravju ljudi. Te niso le trenutne, ampak lahko zdravju ljudi škodujejo še desetletja po koncu spopadov, nekatere pa odmevajo v generacije, ki med vojno sploh še niso živele. Kemični agensi vztrajajo v okolju veliko dlje kot spomin slehernika, ki je očitno že zdavnaj pozabil na grozote zadnje globalne vojne. Na Hirošimo in Nagasaki odvrženi atomski bombi, ki sta končali drugo vojno, sta v trenutku eksplozije ubili preko 200.000 ljudi, še veliko več pa jih je umrlo ali trpelo za posledicami nuklearnega sevanja.
Podoben primer je sledil v vietnamski vojni, kjer je ameriška vojska s skorajda neomejenimi količinami različnih kemičnih sredstev ubijala vse, kar je bilo živega na področju, kjer so se skrivali pripadniki osovraženega Vietkonga. S posebnim kemičnim sredstvom, poimenovanim Agent Orange, so leta 1965 uničili obsežna gozdna področja mangrove v bližini Saigona, s posledicami kroničnih zastrupitev z dioksini iz uporabljenega herbicida pa se v Vietnamu soočajo še danes.
Medtem ko so se začele emisije dioksinov v svetu po letu 1980 zmanjševati, postajajo sedanja vojna žarišča ponoven vir zelo hudega onesnaženja s strupenimi snovmi. V današnjih spopadih prevladujejo raketni napadi s posledičnimi rušilnimi eksplozijami in obsežnimi požari industrijskih in civilnih objektov, ki so vir celega spektra zelo nevarnih onesnaževal. V velikih količinah se sproščajo dioksini in poliklorirani bifenili (PCB), ki jih uvrščamo med perzistentna organska onesnaževala z zelo počasnim razgrajevanjem in dolgotrajnimi posledicami na zdravje lokalnega prebivalstva. Tetraklorodibenzo-dioksin, eden pogostejših dioksinov, je karcinogen, ki ga povezujejo z razvojnimi motnjami otrok, motenim imunskih odgovorom, plodnostnimi motnjami in z motnjami v delovanju endokrinih organov.
Posledice etično zavržnih ameriških vojaških intervencij v Vietnamu se še danes kažejo v hudem onesnaženju prsti, lokalnih živil in s prisotnostjo visokih koncentracij dioksinov v tkivih prebivalcev. Ker se z materinim mlekom prenašajo tudi na dojenčke, jih na onesnaženih področjih povezujejo z visoko stopnjo prizadetosti otrok, raziskave pa razkrivajo tudi povezave dioksinov z rakom. Tudi za herbicid Agent Orange, ki so ga Američani v 70-ih letih neusmiljeno razprševali nad gozdovi v okolici Sajgona, so ugotovili, da poveča genomsko nestabilnost in je odgovoren za večjo pojavnost raka pri lokalnem prebivalstvu.
Kompleksne okoljske posledice eksplozij in požarov
Požari, ki so jih leta 1991 v brezizhodnem položaju proti ameriškim in zavezniškim vojakom sprožale iraške sile na kuvajtskih naftnih vrtinah, so s kroničnimi zastrupitvami ogrožale lokalno prebivalstvo, njihove globalne posledice pa je težko ovrednotiti. Zelo podobno se je kasneje dogajalo v Siriji, v Gazi in v vzhodnih področjih Ukrajine, vse to pa seveda pomembno prispeva h globalnemu onesnaženju ozračja s hlapnimi plini, PM-delci in črnim ogljikom. Ob posnetkih grozljivega genocida v Gazi največkrat pozabljamo na posredne posledice izraelske agresije, ki jim bodo še dolgo izpostavljeni prebivalci tega mesta zaradi hudega onesnaženja s težkimi kovinami, belim fosforjem in različnimi karcinogeni. Na Netanjahujev grozljivi kazenski pohod bodo Palestince namreč še dolgo opozarjale bolezni, ki jih je veliki sionistični diktator velikodušno sejal na njihovi zemlji.
Če se bodo izpolnile mokre sanje njegovega ameriškega podpornika, se bosta morala s hudim onesnaženjem soočiti tudi na bodoči Trumpovi rivieri. Teh se nesojeni nobelovec za mir, ki je želel v zagonu altruizma človeštvo pred kovidnim virusom rešiti z venoznim vbrizgavanjem razkužil, zagotovo ne zaveda. Vendar podjetnega genija laži in zavajanj ne gre podcenjevati, saj bo lahko svoje neverjetne ideje - v svoji populistični maniri - dopolnil s turistično ponudbo "veličastnega karcinogenega vikenda" ali morda z ribjo ploščo z "veličastnim odmerkom težkih kovin".
------
Viri:
- Pizzino S, s sod. War leaves a toxic legacy that lasts long after the guns go quiet. Can we stop it? The University of Queensland, 2023.
- Helal M, s sod. Impact of PCBs, Furan and dioxin on Hepatocarcinogenesis.
- Iwasaki M, s sod. Exposure to environmental chemicals and cancer risk: epidemiological evidence from Japanese studies. Genes and Environment, 2023.
