V ameriški zvezni državi Georgia je noseča ženska, ki je bila razglašena za možgansko mrtvo, že tri mesece priklopljena na aparate za vzdrževanje življenjskih funkcij, da bi se plod lahko razvil do poroda. Ker do roka ostajajo še več kot trije meseci, bi to lahko postala ena najdaljših dokumentiranih nosečnosti v tovrstnih razmerah. Zakon o srčnem utripu v tej zvezni državi kot eden najstrožjih namreč prepoveduje splav, če je zaznana srčna aktivnost ploda.
Možganska smrt zaradi krvnih strdkov
Adriana Smith, 30-letna mati in medicinska sestra po poklicu, je bila februarja razglašena za možgansko mrtvo, kar pomeni, da je pravno mrtva, je povedala njena mati April Newkirk. Hči je trpela za hudimi glavoboli in poiskala zdravniško pomoč v Atlanti, kjer je prejela zdravila in bila odpuščena domov. Naslednje jutro je komaj dihala. V bolnišnici so ugotovili krvne strdke in jo razglasili za možgansko mrtvo. Adriana je trenutno v 21. tednu nosečnosti. Odklop z aparatov bi verjetno pomenil smrt ploda.
Potem ko je ameriško vrhovno sodišče leta 2022 razveljavilo odločbo Roe proti Wade, ki je Američankam skoraj 50 let zagotavljala pravico do splava, je dvanajst zveznih držav splav popolnoma prepovedalo, še tri – med njimi Georgia – pa ga prepovedujejo po približno šestih tednih od zanositve. Zakon sicer vsebuje izjemo, če je ogroženo življenje nosečnice, a je ta formulacija predmet pravnih sporov.
Mati nosečnice pravi, da so jih zdravniki obvestili, da ima plod tekočino v možganih, in izrazili skrb za njegovo zdravje. Ni pa želela povedati, ali bi družina Adriano rada odklopila z aparatov. Thaddeus Pope, bioetik in pravnik z Mitchell Hamline School of Law, je prepričan, da odklop aparatur ne pomeni splava in da sporni zakon ne zahteva nadaljevanja zdravljenja. Tudi Lois Shepherd, bioetičarka z Univerze v Virginiji, meni, da nadaljevanje življenjske podpore ni zakonsko obvezno.
Izjemno zapleten primer
Možganska smrt med nosečnostjo je zelo redka, še redkejši pa so primeri, ko zdravniki po smrti matere poskušajo podaljšati nosečnost. V povprečju jim je uspelo nosečnost podaljšati za sedem tednov. "Gre za izjemno zapleten primer – tako z etičnega kot z medicinskega vidika," je povedal Vincenzo Berghella, direktor oddelka za fetalno medicino na Univerzi Thomasa Jeffersona. Berghella opozarja, da je primer iz Georgie zahtevnejši, saj je bila nosečnost še precej na začetku, ko je nastopila možganska smrt nosečnice.
Zakon v Georgii plodu dodeljuje pravno osebnost. Podporniki strogega zakona trdijo, da imajo oplojena jajčeca, zarodki in plod enake pravice kot rojeni ljudje.
