Jon Knez
Nemški kancler Friedrich Merz se sooča z resno in verjetno najhujšo politično krizo doslej. Njegova konservativna stranka Krščansko-demokratska unija (CDU) je na deželnih volitvah v Berlinu in Mecklenburgu-Predpomorjanskem doživela hude izgube. V slednji se CDU sploh ni prebila čez parlamentarni prag, kar predstavlja strankin najslabši volilni rezultat v zgodovini te dežele. Tam je bila denimo na volitvah v obdobju med 1990 in 2021 izvoljena nekdanja kanclerja Angela Merkel.
Na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem je pričakovano slavila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). Zbrala je 38,2 odstotka glasov in prehitela Socialdemokratsko stranko (SPD) aktualne zvezne premierke Manuele Schwesig, ki je prejela 35,5 odstotka. V deželni parlament sta se uvrstili še Levica s 6,5 odstotka in Zeleni s 5,7 odstotka glasov. Stranka CDU je zbrala le 4,9 odstotka glasov in tako ostala zunaj parlamenta. Levo usmerjeno populistično zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) prav tako ni zbralo dovolj podpore, saj je doseglo 4,8 odstotka. Liberalna stranka FDP je dobila zgolj en odstotek glasov.
Čeprav je AfD osvojila največ glasov in bo imela 32 sedežev v novem sklicu parlamenta, stranka najverjetneje ne bo vodila vlade. Vse ostale politične stranke namreč strogo zavračajo vsakršno sodelovanje s skrajno desnico. Socialdemokrati, ki imajo 29 sedežev, lahko kljub izgubi absolutne večine z Levico sestavijo novo koalicijo, če vanjo povabijo še Zelene. Takšno tristransko zavezništvo bi imelo 39 od skupno 71 sedežev.
Merz zavrača očitke, konkurenti zahtevajo njegov odstop
Merz je rezultat v Mecklenburgu-Predpomorjanskem označil za katastrofo, a hkrati poudaril, da je prava oseba za vodenje stranke in države. Kljub slabim rezultatom namerava nadaljevati z obljubljenimi vladnimi reformami. Vodstvo CDU se že analizira stanje.
Sovodja AfD Tino Chrupalla je medtem poudaril, da imajo volivci jasno željo po njihovem vodenju vlade, zato bodo ostalim strankam ponudili koalicijska pogajanja. Chrupalla in njegova sovodja Alice Weidel sta kanclerja Merza javno pozvala k takojšnjemu odstopu. "To bi bilo resnično olajšanje za to državo," je dodal Chrupalla.
V prestolnici slavila Levica s podporo mladih
Povsem drugačna politična slika se riše v Berlinu, kjer je največji delež glasov osvojila socialistična stranka Levica. Njihova županska kandidatka Elif Eralp je zmago označila za slavje ljubezni in pravice nad sovraštvom. Eralp, rojena v Münchnu v družini turških beguncev, upa, da bo postala prva županja Berlina z migrantskim ozadjem. Njena stranka načrtuje predvsem reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij. Za prevzem oblasti bo Levica morala skleniti koalicijo, najverjetneje s SPD in Zelenimi.
Analiza volilnega telesa v Berlinu kaže, da so mladi volivci množično podprli napredne stranke. Letos so na deželnih volitvah prvič glasovali tudi 16- in 17-letniki. Kar 43 odstotkov volivcev v starostni skupini od 16 do 24 let je izbralo Levico, 12 odstotkov Zelene in 7 odstotkov SPD. AfD je v tej starostni skupini prepričala 12 odstotkov mladih. Levica je bila najuspešnejša tudi med volivci, starimi od 25 do 34 let. Podpora konservativni CDU pa ostaja najvišja med starejšimi, saj je stranko podprla tretjina volivcev nad 70 let.
Kriza tradicionalnih strank
Kot piše Frankfurter Allgemeine Zeitung volilni izid kaže, da se tradicionalni politični tabor sooča z resno krizo. CDU in FDP sta med letoma 1953 in 1990 na zveznih volitvah redno prejemali več kot polovico vseh glasov, danes pa komaj presegata četrtino. Njunega padca medtem ne zna izkoristiti leva sredina. SPD je navkljub dobremu rezultatu na severovzhodu države v negativnem trendu. Stranke, ki so desetletja oblikovale politično podobo zvezne republike, se torej zdaj borijo za lasten obstoj, saj so v očeh mnogih volivcev izgubile svoj nekdanji ugled.
Vse tri nekdaj največje stranke - CDU, FDP in SPD si delijo podobno usodo pri izgubi vpliva med aktivnim delovnim prebivalstvom. Zaposleni in samozaposleni državljani vse pogosteje obračajo hrbet tradicionalni politiki in iščejo alternative, ugotavlja FAZ. Velik del teh volivcev se zateka k strankam na desnem robu, ki pogosto nihajo med desnim populizmom in ekstremizmom ter gojijo proruska stališča. Tak primer je AfD. Na drugi strani pa struktura volivcev uveljavljenih strank postaja vse starejša, saj se delež upokojencev med njihovimi podporniki povečuje. Posledično javnost njihove politične odločitve vse bolj dojema kot oddaljene od realnosti in gospodarskih potreb. Kdor izgubi podporo delovnega prebivalstva v starajoči se družbi, na dolgi rok izgubi tudi državo.
