Andreja Kutin
"Iz Antalye moramo oditi najmanj z dogovorom o pospešitvi skupnih prizadevanj za uresničitev dolgoročnih ciljev pariškega sporazuma, je v govoru zbranim voditeljem na COP 31 poudarila predsednica države Nataša Pirc Musar. Zbrane je pozvala k odločnemu zavzemanju za upoštevanje znanstvenih spoznanj o podnebju in nujnemu prehodu s fosilnih goriv, poroča STA. Poudarila je sporočilo podnebne znanosti, da človekova dejavnost povzroča globalno segrevanje in njegove posledice. "O tem ni nobenega dvoma. Če ne priznamo znanstvenih spoznanj o podnebju, živimo v zanikanju. Voditelji se moramo odločno zavzemati za upoštevanje teh spoznanj. Naša odgovornost je, da znanstvene dokaze pretvorimo v politično ukrepanje in zagotovimo, da odločitve temeljijo na dejstvih in ne na kratkoročnih političnih interesih," je v govoru pred 196 voditelji držav na t. i. vrhu voditeljev povedala predsednica.
A med tem Slovenija doma pri ukrepih popušča. Medtem ko je v zadnjih dveh letih napredovala za kar 13 mest, je na danes objavljeni lestvici Climate Change Performance Index (CCPI) 2027 Slovenija zdrsnila z 28. na 39. mesto. Glavni razlogi za padec v skupino držav z nizkimi rezultati na področju boja s podnebnimi spremembami so oslabljene podnebne politike, počasen napredek v ključnih sektorjih in neambiciozen pristop k opuščanju fosilnih goriv.
Nemški organizaciji Germanwatch in NewClimate Institute sta danes tradicionalno v času podnebne konference Združenih narodov predstavili najnovejšo lestvico indeksa uspešnosti boja s podnebnimi spremembami (CCPI 2027), ki ocenjuje napredek 64 držav in Evropske unije pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Večina članic EU je na lestvici pristala med državami z oceno “srednje”, medtem ko so se Irska, Italija, Češka in Slovaška uvrstile med države s slabimi rezultati, med njimi pa je tudi Slovenija, poročajo z društva za sonaravni razvoj Focus.
Podaljševanje TEŠ, počasno uvajanje obnovljivih virov
Slovenija je v zadnjih dveh letih na lestvici CCPI napredovala: naprej za 11 mest (CCPI 2025) in lani še za dve mesti (CCPI 2026), na letošnji lestvici pa je končala na 39. mestu (CCPI 2027) s slabimi ocenami v treh od štirih kategorij. Padcu botruje nadaljnje subvencioniranje rabe premoga v TEŠ, ki se utemeljuje z njegovo vlogo pri zagotavljanju daljinskega ogrevanja, medtem ko na drugi strani širitev obnovljivih virov energije ovirajo: počasno pridobivanje dovoljenj, težave pri prostorskem načrtovanju, ozka grla v električnem omrežju in pomanjkanje kvantitativnega načrtovanja hranilnikov energije. Izvajanje podnebnih ukrepov zaostaja za pričakovanji, dosegamo tudi počasen napredek v ključnih sektorjih: promet: elektrifikacija cestnega prometa poteka prepočasi glede na cilj podnebne nevtralnosti do 2045; stavbe: stanovanjski sektor ostaja velik vir emisij toplogrednih plinov, izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti je prepočasno; kmetijstvo: podporne sheme se osredotočajo na postopno zmanjševanje emisij namesto na jasne, merljive cilje za dosego neto ničelnih emisij.
