Madžarski premier Peter Magyar je v soboto predlagal omejitev mandata poslancev na največ 12 let. Kot je objavil na Facebooku, je nova uredba del širšega svežnja ustavnih sprememb, ki jih je vložil v parlament. Začela naj bi veljati šele po volitvah leta 2030, sedanji parlament pa ne bo prizadet.
Magyar je načrte za omejitev poslanskega mandata na 12 let prvič razkril pred dvema tednoma. Za razliko od omejitve mandata predsednika vlade ukrep ni del njegovega volilnega programa in je bil deležen kritik nekaterih delov javnosti. Vendar pa je Magyar trdil, da je dobil tudi močno podporo v javnosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Sredi junija je njegova stranka Tisza, ki ima v parlamentu dvotretjinsko večino, odobrila ustavni amandma, ki mandat predsednika vlade omejuje na dva štiriletna mandata. Sprememba, ki je bila ena glavnih predvolilnih obljub novega premierja, onemogoča morebitno vrnitev Viktorja Orbana na položaj predsednika vlade.
Orban je bil predsednik vlade od leta 1998 do 2002 in ponovno od leta 2010 do poraza na volitvah aprila letos. Po novih pravilih bi bil tudi mandat Magyarja omejen zgolj na še en ponovni mandat.
Po Magyarovih besedah bodo nove omejitve poslanskih mandatov začele veljati po naslednjih parlamentarnih volitvah, predvidenih leta 2030, kar pomeni, da spremembe na sedanji sklic parlamenta ne bodo vplivale.
Sveženj ustavnih sprememb, ki bi ga parlament lahko potrdil v prihodnjih tednih, predvideva tudi razrešitev predsednika države Tamasa Sulyoka, ki je bil imenovan za časa premierja Orbana.
Med načrtovanimi spremembami je tudi ponovna uvedba pravice sodnikov ustavnega sodišča, da sami izvolijo svojega predsednika, in ponovna uvedba starostne omejitve 70 let za ustavne sodnike. Te spremembe so po poročanju tujih tiskovnih agencij namenjene pomladitvi in depolitizaciji sodstva, ki ga po mnenju kritikov v veliki meri sestavljajo Orbanovi privrženci.
