Ljudje so razočarani nad politiki

Tako kot po vsej Evropi se tudi na Kosovu razmere, povezane s širjenjem okužbe novega koronavirusa, umirjajo. V državi, kjer so doslej odkrili 1038 okuženih, 29 pa jih je bolezni podleglo, vlada tako počasi sprošča ukrepe. A poleg socialnih posledic in z njimi dodatnih skrbi, kako preživeti, se manj kot dva milijona prebivalcev najmlajše države na Balkanu sooča tudi s politično krizo v državi. "Ljudje so razočarani nad obnašanjem politikov. Namesto da bi se z vso odgovornostjo spopadli z zdravstveno krizo, svojo pozornost usmerjajo v medstranskarske prepire," opiše trenutno situacijo Lend Mustafa, projektni koordinator pri nevladni organizaciji Center za enakost in svobodo (CEL) v Prištini, ki si prizadeva za pravice LGBT.

Kuhalnice in lonci

Na Kosovu že vse od 25. marca vlada pod vodstvom Albina Kurtija (Samoopredelitev) opravlja tekoče posle, saj je koalicijska partnerica Demokratska stranka Kosova (LDK) v parlamentu dobila podporo za izglasovanje nezaupnice. Spor v koaliciji je nastal, ko je Kurti zaradi nestrinjanja z ukrepi za zajezitev širjenja okužbe odstavil notranjega ministra iz vrst LDK Agima Veliuja. Prav tako pa naj bi bil razlog neodprava stoodstotnih carin na blago iz Srbije, kar je vlada kasneje sicer storila. Dodatno je olja na ogenj političnih trenj prilila odločitev predsednika države Hashima Tachija, da kot kandidata za novega mandatarja predlaga Abdullaha Hotija (LDK), medtem ko se Kurti zavzema za predčasne odločitve. Gordijski vozel naj bi v prihodnjih dneh presekalo ustavno sodišče, Kosovci pa so medtem svoje ogorčenje nad ravnanjem politike izrazili na balkonih z večernim udarjanjem kuhalnic ob lonce.

Navkljub politični krizi pa je, tako Mustafa, ministrstvo za zdravje svoje delo pri spopadanju z epidemijo opravilo dobro, kar se kaže tudi skozi zgolj posamične primere okužb, ki se še pojavljajo v zadnjih tednih. Tudi učinkovitost ukrepov je pomirila ljudi. "Na začetku je bila kolektivna panika, saj nismo vedeli, za kakšen virus gre, dodatno pa je k strahu in negotovosti prispevala politična situacija, a se je zdaj tudi strah polegel. Ljudje so vse bolj sproščeni, čeprav vsaj za zdaj spoštujejo pravila socialne distance in nosijo maske, kjer je to zahtevano," opisuje Mustafa in še dodaja, da je bila ena od posledic koronavirusa tudi ramazanski bajram, ki so ga ljudje pričakali v krogu svojih družin, saj so mošeje še vedno zaprte.

Na prostem le štiri ure

Tudi gibanje ljudi na Kosovu je še vedno omejeno, zato so prištinske ulice, kjer se je vedno trlo ljudi, bistveno bolj prazne kot sicer. Na prostem je lahko posameznik le štiri ure na dan, dve dopoldne in dve popoldne, pri čemer po zadnjih dveh številkah svoje matične številke ve, kdaj ima pravico do izhoda. Posledično ostajajo zaprte šole, pouk poteka na daljavo. Oblasti naj bi otrokom, ki nimajo računalnikov, te priskrbele. V zadnjem tednu so se lahko odprle majhne trgovine, kozmetični saloni in zobozdravstvene ambulante pa tudi lokalne tržnice. Ob omejenem številu potnikov je začel delovati tudi javni promet. Restavracije za zdaj lahko hrano le dostavijo. A že prihodnji teden naj bi bilo drugače, saj sledi večji val odpiranja; od vsega javnega prevoza, taksijev, restavracij, gledališč in morebiti tudi nakupovalnih centov.
Prav tako naj bi odprli meje - karantena ob vstopu naj bi se z dveh tednov znižala na en teden -, ponovno pa naj bi vzpostavili tudi letalski promet. Kosovske oblasti si želijo, da bi se tudi to poletje na dopust množično vrnili rojaki, ki so šli s trebuhom za kruhom. Slednji s trošenjem v domovini - v tujini naj bi živelo okoli 800.000 Kosovarjev - občutno prispevajo v državni proračun. Po podatkih Centralne banke Kosova so lani v državi pustili 1,3 milijarde evrov, od tega polovico julija in avgusta, ko se najbolj množično vračajo v domovino na dopust.
Epidemija je poskrbela tudi za rast že tako velike armade brezposelnih - slednja se je že prej gibala pri okoli 45 odstotkih, velik problem pa je tudi delo na črno. Po podatkih Svetovne banke naj bi bilo v delo brez pogodb prisiljenih kar 35 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva, zato je vlada s ciljem zmanjševanja dela na črno v 170-milijonskem paketu pomoči delodajalcem ponudila, da pokrije delavcu plačo za dva meseca v višini minimalne plače, 170 evrov, če ga delodajalec zaposli vsaj za eno leto. Prav tako bodo brezposelnim namenili po 130 evrov mesečno, država pa bo malim in srednjim podjetjem pokrila tudi polovico zneska najemnine za poslovne prostore. A strah, kako preživeti in kaj jih čaka ob napovedih drugega vala, pri Kosovcih ostaja.