Kanada je nedavno prekinila trgovinska pogajanja z Združenimi državami Amerike. Bivši guverner centralne banke Mark Carney je ameriške pogoje označil za slab dogovor, ki ogroža kanadsko suverenost. Napovedal je povračilne ukrepe "dolar za dolar". Ta odločni kanadski korak zdaj odpira vprašanje, ali lahko Evropska unija, ki prav tako trpi pod pritiskom administracije Donalda Trumpa, stori enako, poroča Euronews.
Bruselj se že več kot leto dni upira ameriškim zahtevam po odpravi evropskih okoljskih predpisov ter pravil o trajnosti in digitalnem trgu. Evropski uradniki poudarjajo, da so že naredili dovolj popustkov, in zavračajo nadaljnje popuščanje. Pravico do lastne regulacije namreč vidijo kot temeljno načelo. Evropska unija ima pri tem močno zaledje v svoji gospodarski moči. Kot drugo največje gospodarstvo na svetu ustvari skoraj desetkrat večji bruto domači proizvod kot Kanada. Dodatno prednost predstavlja raznolikost trgovinskih poti. Medtem ko Kanada na ameriški trg izvozi približno 75 odstotkov svojih dobrin, Evropska unija v ZDA pošlje le 21 odstotkov izvoza. Teoretično to Evropi zagotavlja precej večjo odpornost v primeru morebitnega trgovinskega spora.
Pripravljeni protiukrepi in kitajski dejavnik
Evropska komisija ima že pripravljen seznam ameriškega blaga v vrednosti 93 milijard evrov, ki ga lahko obremeni s povračilnimi carinami. Prav tako lahko aktivira instrument za boj proti prisili, ki omogoča izključitev tujih podjetij iz javnih razpisov. Tobias Gehrke iz Evropskega sveta za zunanje odnose opozarja, da bi ameriška uvedba novih carin zaradi evropskih digitalnih davkov lahko povsem uničila dosedanje dogovore. V takšnem primeru bi evropske vlade morda ugotovile, da prekinitev pogajanj predstavlja boljšo taktično potezo.
Vendar pa na evropski odziv močno vpliva tudi Kitajska. Evropa namreč Kitajsko vidi kot večji sistemski izziv za gospodarsko varnost. Malo evropskih voditeljev si želi hkrati voditi trgovinske spore z Washingtonom in Pekingom. Če Washington pritisne na Evropo v času, ko Bruselj poskuša obvladovati odnose s Kitajsko, lahko ZDA ocenijo, da ima Evropa precej omejene možnosti za odziv.
Notranja razdeljenost in vprašanje Ukrajine
Za razliko od Kanade, kjer je Carney za svojo potezo prejel podporo večine državljanov in politike, Evropska unija trpi zaradi krhke enotnosti. Francija in Španija zahtevata trdo stališče, Nemčija in Italija pa zagovarjata kompromis za izogibanje konfliktu. Ta nasprotja močno ožijo manevrski prostor Evropske komisije. Dejstvo, da instrumenta za boj proti prisili Evropa še nikoli ni aktivirala, kaže, kako težko države članice dosežejo soglasje in sprejmejo posledično gospodarsko škodo.
Še večjo oviro pri morebitnem zaostrovanju odnosov z Združenimi državami Amerike predstavlja vojna v Ukrajini. Evropa se zaveda, da sama ne more nadomestiti ameriške vojaške in obveščevalne pomoči. Bruselj priznava, da želja po ohranitvi ameriške vpletenosti v reševanje ukrajinskega konflikta delno motivira tudi trgovinske dogovore. Ignacio García Bercero iz inštituta Bruegel ob tem dodaja, da Evropska unija ni zvezna država. Za sprejetje povračilnih ukrepov potrebuje kvalificirano večino držav članic, kar odločanje bistveno oteži. Evropske prestolnice zato za zdaj ne kažejo pripravljenosti za odprt trgovinski spopad po kanadskem zgledu.
