
Italija je hitro ukrepala. Takoj ko so mediji objavili novico, da je med 50.000 in 60.000 Maročanov prebežalo v Ceuto, špansko enklavo v Maroku, nasproti Gibraltarja, torej na severni obali Afrike, je italijanska vlada takoj ukrepala in zunanji minister Antonio Tajani je sporočil, da Italija odpoveduje schengenski sporazum s Španijo. Odzivi niso izostali. V Bruslju so bili razburjeni, kajti schengenskega sporazuma ni mogoče odpovedati samo za eno državo, španski premier Pedro Sanchez pa je objavil podatek, da je v lanskem letu v Italijo prebežalo dvakrat več beguncev kot v Španijo. V Italiji so se začeli norčevati iz vlade in predvsem iz ministra. Italija namreč ne meji na Španijo. Iz Španije v Italijo lahko ljudje pridejo le z letali ali z ladjami, predvsem redkimi trajekti.

Sicer pa je Španija begunski val takoj zaustavila in že naslednji dan se je polovica beguncev vrnila nazaj v Maroko. Španska vlada, ki ima sicer do beguncev dokaj odprto politiko, pa je val zaustavila z odločitvijo, da se iz Ceute nihče ne bo selil v Evropo, torej v glavnino španske države.
Odločitev Italije je seveda razburila Evropo in Italija se je osmešila. Predvsem se je osmešil minister Tajani, ki je nepremišljeno izustil odločitev, da Italija odpoveduje schengenski sporazum s Španijo. Mediji so o tem veliko poročali in zasebni televizijski kanal La7, ki sedanji vladi ni naklonjen, je celo objavil zemljevid, na katerem je Italija narisana južno od Španije in imata državi nekaj sto kilometrov dolgo skupno meje, jug Italije pa sega globoko v notranjost afriške celine, kjer med drugim meji z Marokom. Skratka, blamaža je popolna in Tajanijev poskus, da bi si poceni dvignil rating, tako svojega kot vladnega, je klavrno propadel.
Bojan Brezigar











