Že nekaj časa trajajoči spori znotraj italijanske desnosredinske vladne koalicije so tokrat pljusknili do Trsta oziroma do avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Kar sedem od devetih članov deželne vlade je namreč predsedniku Massimilianu Fedrigi vrnilo mandat. Spori izhajajo iz dejstva, da so se spremenila razmerja med partnerskimi strankami. Pred petimi leti je bila Liga, ki jo vodi Matteo Salvini in kateri pripada tudi Fedriga, največja stranka desničarskega bloka, stranka Bratje Italije sedanje premierke Giorgie Meloni pa je močno zaostajala. Danes je stanje drugačno: javnomnenjske raziskave namreč stranki Melonijeve pripisujejo 30 odstotkov glasov, medtem ko Liga ne dosega deset odstotkov, približno enako kot tretja koalicijska stranka, nekdaj Berlusconijeva Naprej, Italija!, ki jo vodi zunanji minister Antonio Tajani.
Desna sredina izvolila štiri predstavnike Lige
Na osnovi prejšnjega stanja so potekale tudi volitve v italijanskih deželah, kjer je desna sredina v pomembnih severnih deželah, Lombardiji, Venetu, Trentu in Furlaniji - Julijski krajini, predlagala in izvolila za predsednike štiri predstavnike Lige. Zdaj si je Melonijeva zaželela predsedstvo vsaj ene teh dežel; mika jo Veneto, bogata industrijsko razvita dežela. Tamkajšnji spoštovani predsednik Luca Zaia ne more več kandidirati, ker se mu izteka drugi mandat, in zaradi tega je v koaliciji že ogenj v strehi.
Drugačno je stanje v pokrajini Trento in v deželi Furlaniji - Julijski krajini, regijah, ki imata posebno avtonomijo in torej lahko sami odločata o volilni zakonodaji. Avtonomna pokrajina Trento, ki jo vodi predstavnik Lige Maurizio Fugatti, je sprejela zakon, ki dopušča predsednikom tretji mandat. V ponedeljek je vlada proti temu zakonu vložila pritožbo na ustavno sodišče. Pri glasovanju se je vzdržal pristojni minister Roberto Calderoli, ki pripada Ligi.
Zelo podobno je stanje v Furlaniji – Julijski krajini, deželi, ki meji s Slovenijo z glavnim mestom Trst. Predseduje ji Massimiliano Fedriga. Ta dežela še ni sprejela spremembe volilnega zakona, napetosti pa trajajo že nekaj časa. Vrhunec so dosegle v ponedeljek, ko je v javnost prodrla novica, da so vsi člani deželne vlade, ki pripadajo Ligi, stranki Naprej, Italija! in volilni listi samega Fedriga "vrnili mandat predsedniku". Skratka, sprožili so krizo. Očitno je, da so to naredili sporazumno s Fedrigo, ki naj bi tako ostal brez lastne vlade. Razlog za ta korak je bila kritika ministra za odnose s parlamentom v rimski vladi Luce Cirianija, pripadnika stranke Bratje Italije, glede otvoritve bolnišnice v Pordenonu. Mediji ocenjujejo, da je bil namen te kritike sprememba v deželni vladi, s katero bi Bratje Italije prejeli zdravstveni resor, ampak predsednik Fedriga na to, kot kaže, ne namerava pristati.
Fedriga se bo pogovoril s predsednico vlade
Seveda je vse to samo izgovor. Dejstvo je, da Melonijeva želi okrepiti vlogo svoje stranke in želi predsedniško mesto vsaj ene dežele v tem predelu Italije. Fedriga se ne namerava umakniti in znano je, da deželna vlada načrtuje ustrezno spremembo volilnega zakona, ki bi Fedrigi omogočila tretji mandat. Bratje Italije na to ne pristajajo. Z izgovorom, da protestirajo proti izjavam ministra glede bolnišnice v Pordenonu, so vsi člani deželne vlade razen dveh, ki pripadata stranki Melonijeve, vrnili mandat predsedniku. S tem so tudi odprli krizo in ni znano, kako se bo zadeva končala. Med hipotezami je tudi odstop Fedrige; če namreč odstopi pred iztekom polovice mandata, to je pred koncem septembra, na osnovi sedanjega zakona lahko ponovno kandidira za predsednika. Malo verjetno je, da bi se to zgodilo. Dejstvo pa je, da se je z dejanskim odstopom sedmih članov deželne vlade stanje spremenilo in so postale napetosti v deželni vladi tudi vsem vidne. Sam Fedriga teh dogajanj ni hotel komentirati, namignil je le, da se bo o tem pogovoril s predsednico vlade.
Ostaja pa dejstvo, da je ta dogodek razkril spore v koaliciji, ki seveda ne zadevajo samo Furlanije - Julijske krajine, ampak segajo veliko dlje, do Rima, in kažejo na napetosti v vladni koaliciji. Seveda se vsi zaklinjajo, da gre za načela in ne za bitko za stolčke, čeprav je jasno, da ta vladna koalicija nima skupne politike niti o načelnih vprašanjih; stranke, ki jo sestavljajo, druži očitno samo boj za ohranitev oblasti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
