Francija na škodo hrvaških nacionalnih interesov privablja Srbijo na Zahod, je v torek sporočil hrvaški predsednik Zoran Milanović. Očitki prihajajo po ponedeljkovem obisku francoskega ministra za evropske zadeve Benjamina Haddada v Zagrebu, ko je ta po besedah Milanovića pojasnil, zakaj je Hrvaška od Francije kupila rabljena letala rafale, Srbija pa nova. Hrvaška je namreč leta 2021 s Francijo podpisala pogodbo za nakup 12 rabljenih bojnih letal rafale. Za nakup letal je odštela nekaj več kot 1,1 milijarde evrov. Srbija je od Francije leta 2024 medtem naročila 12 novih rafalov v vrednosti 2,7 milijarde evrov.
Kot je hrvaški predsednik spomnil v izjavi za medije, ki so jo posredovali iz njegovega urada, je Haddad med obiskom v Zagrebu v intervjuju za časnik Večernji list dejal, da si Francija, Hrvaška in drugi partnerji v Evropski uniji in Natu delijo strateški interes, da se regija, zlasti Srbija, postopno osvobaja odvisnosti od Rusije in krepi svoje vezi z zahodnimi državami. Hrvaška ima v tem kontekstu po besedah francoskega ministra koristno vlogo, denimo z zagotavljanjem alternativnih poti za oskrbo z nafto in plinom za svoje sosede, vključno s Srbijo, nabava obrambne opreme iz Francije in drugih zahodnih držav pa da za države zunaj Nata sledi isti logiki.
Francoski interes je po Milanovićevem prepričanju prodajati svoja letala vsakomur, ki jih želi kupiti, in razširiti krog svojih "strateških partnerjev". Povsem pričakovano je po njegovih besedah tudi, da si Srbija želi kupiti čim modernejša letala in vzpostaviti čim boljše sodelovanje s Francijo. "Ključno vprašanje je: kakšen je v vsem tem interes Hrvaške?" je ob tem vprašal Milanović, vladi pa med drugim očital, da pri nakupu rafalov ni zaščitila hrvaških interesov in ji je bilo povsem vseeno, ali bo Francija enake ali celo naprednejše modele letal prodala kateri od hrvaških sosed, ki niso članice zveze Nato.
Hrvaška po besedah Milanovića ne bi smela biti skrčena zgolj na koristno vlogo privabljanja Srbije na Zahod, ki jo je Hrvaški namenila Francija in jo je očitno sprejela hrvaška vlada. Premierja Andreja Plenkovića je zato pozval, naj preneha poslušati diktate in začne predvsem skrbeti za hrvaške interese.
Hrvaška sicer ves čas povečuje izdatke za obrambo. Do leta 2027 jih namerava povečati na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa na tri odstotke BDP. Konec leta je sklenila sporazum z Nemčijo o nakupu 44 tankov 2A8 leopard, s Francijo sporazum o nakupu 18 havbic caesar, s Češko pa o nabavi 420 čeških terenskih tovornjakov tatra. Skupna vrednost vseh teh naložb je 2,18 milijarde evrov. Srbija je že leta 2024 za obrambo namenila okoli 2,2 milijarde dolarjev oz. 2,6 odstotka BDP, kar je bilo največ med državami Zahodnega Balkana. Orožje dobavlja iz več držav. Od Kitajske je lani prevzela bojne brezpilotne letalnike in obrambni raketni sistem FK-3, sodeluje pa tudi z Madžarsko, od katere je kupovala oklepna vozila.
