Avstrija je z novim šolskim letom uvedla ukrep, ki je že sprožil številne odzive. Dekleta do dopolnjenega 14. leta v šoli ne smejo več nositi islamske naglavne rute oziroma hidžaba, ki pokriva glavo. Prepoved velja od 1. septembra in je določena na državni ravni.
Avstrijske oblasti ukrep utemeljujejo z zaščito otrok, njihovo samostojnostjo in enakopravnostjo. Ob ponavljajočih se kršitvah so predvidene tudi globe za starše, ki lahko znašajo od 150 do 800 evrov.
Pravilo pa ne velja za vsa pokrivala in v vseh okoliščinah. Nanaša se na versko naglavno ruto, ki jo zakon opredeljuje kot pokrivanje glave iz verskih razlogov, ter na šolski prostor. Pouk in šolske dejavnosti zunaj šolskega območja so iz prepovedi izvzeti.
Ob tem je zanimiv še drugi del avstrijske šolske ureditve. V šolah, kjer je večina učencev kristjanov, mora biti v učilnicah nameščen križ.
Prav v Welsu v Zgornji Avstriji so pred kratkim preverjali, ali se pravilo dejansko upošteva. Mestna uprava je pregledala 238 učilnic in ugotovila, da je križ manjkal v kar 117 učilnicah. Občina je zato napovedala ukrepanje.
Wels sicer ni sam uvedel pravila o križih. Gre za določilo, ki izhaja iz avstrijske zakonodaje. Mesto je ob tem preverjalo tudi prisotnost državnih in deželnih simbolov.
Na eni strani torej Avstrija zaostruje pravila glede islamske naglavne rute za dekleta, na drugi pa v delu šol zagotavlja oziroma zahteva prisotnost krščanskega simbola.
Ukrep glede naglavnih rut je že postal predmet političnih in pravnih polemik. Podporniki poudarjajo zaščito deklic in njihovo svobodo pred morebitnimi pritiski, kritiki pa opozarjajo na vprašanje diskriminacije muslimanskih otrok in skladnosti ukrepa z otrokovimi pravicami.
