Močno pa vpliva tudi na trg naftnih derivatov, na katerem bo v Evropi po njegovih besedah najbolj na udaru dobava dizelskega goriva. Na cene za potrošnike kratkoročno ne bo vpliva.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu ima trenutno zelo močan vpliv predvsem na trg naftnih derivatov. "To se vidi v zelo visoki rasti tekočih tržnih cen nafte in utekočinjenega zemeljskega plina," je v današnji izjavi za javnost v Ljubljani dejal glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Pogodbe za dobave v prihodnjem mesecu se močno dražijo, močnejši je ameriški dolar, kar Evropi prinaša višje cene. "Kratkoročen izziv za Evropo je predvsem dobava dizelskega goriva za določena manjša gospodarstva v Sredozemlju, saj so se nakupi na račun manjših dobav iz Rusije povečali iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov," je pojasnil.
Za slovenska gospodinjstva naftni derivati za prevoz in ogrevanje predstavljajo približno pet odstotkov celotnih izdatkov. Vlada se je doslej v primeru zelo visokih rasti veleprodajnih cen prilagodila trošarine in ublažila skoke. "Če bi sedanje višje cene vztrajale, bi vlada zelo verjetno za cene, znane 10. marca, z uredbo poskušala znižati del regulirane cene," je ocenil.
Višje cene zemeljskega plina zelo pomembno vplivajo na ceno električne energije. To pa je predvsem odvisno od tega, kakšne so pogodbe za kupljene količine in ročnost. "Vsaj za mesec, dva so cene elektrike znane in so fiksirane. Potem pa bi dvig lahko vplival na poslovanje določenih energetskih družb, kar bi se z zamikom prenašalo na končne kupce, torej na tiste, ki so na trgu, oz. na večje odjemalce. Na gospodinjstva bi se zelo verjetno prenesle pozneje, saj so namreč v skoraj vseh državah te cene vsaj do določene mere regulirane," je povedal.
Z vidika inflacije na kratek rok višje veleprodajne cene vplivajo predvsem na večje kupce zemeljskega plina. Manjša podjetja imajo na drugi strani običajno v pogodbah letne pogodbe, torej te še ne vplivajo nanje. "Za gospodinjstva je ta učinek nekako še manjši, saj trgovci leto vnaprej kupijo količine po znanih cenah in cenike prilagajajo pozneje," je dodal.
Ivanc je opozoril, da je sedaj težko napovedovati, kaj se bo zgodilo. "A vidimo tudi, da Iran napada tudi določene objekte za izvoz naftnih derivatov v drugih arabskih državah, kar lahko pomeni, da bo to vplivalo na manjšo dobavljivost dlje časa," je opozoril.
Kitajska ima verjetno polne rezerve
Močno otežena ladijska pot skozi Hormuško ožino pomembneje vpliva na azijske države, zlasti na Kitajsko, v Indijo, na Japonsko in v Južno Korejo, ki so ključni kupci naftnih derivatov z Bližnjega vzhoda. "A to trg že vračunava v ceno, poleg tega dražje dobave prinaša tudi preusmeritev ladijskega prometa," je orisal.
Za Kitajsko je Ivanc ocenil, da je v preteklosti bistveno povečala nabave naftnih derivatov na svetovnem trgu in ima polne rezerve. Poleg tega je gospodarska dinamika razmeroma upočasnjena, še vedno predvsem zaradi nepremičninske krize. Poleg tega je Kitajska ena izmed vodilnih držav z vidika prehoda v električno mobilnost, to pomeni, da je s tega vidika njen segment transporta manj izpostavljen tem tveganjem kot druge države.
Dejavnost, ki je najbolj na udaru, je turizem na Bližnjem vzhodu. Zaprtje zračnega prometa vpliva na tiste, ki so nekje med Evropo in Azijo, saj je Dubaj veliko vozlišče za letalske prevoze med Azijo in Evropo. Letalske družbe pa imajo zaradi prestavljanja in odlaganja letov v prihodnost velike stroške, je še dejal.
