Saj ne, da so Hrvati pri tem kaj drugačni od Slovencev - tudi oni se držijo reka, naj se podpira domače in lokalno. A vselej očitno ne gre. Čeprav je korenje del skoraj vsakega domačega vrta, na Hrvaškem proizvodnja te priljubljene zelenjave pokrije okrog 40 odstotkov trga. Rešitev? Uvoz. Do tod vse lepo in prav.
A ko so Hrvati na trgovskih policah videli, od kod prihaja uvožena zelenjava, so izbuljili oči. Surinam?! Priznajmo, le redkokdo brez spletne pomoči takoj ugotovi, kje se ta država nahaja. Gre namreč za 8000 kilometrov oddaljeno severno sosedo Brazilije. Hrvaška korenje torej dobi iz tropske države z južne poloble za Atlantskim oceanom?!
Ja, uvozniki iščejo čim cenejšo "robo", pri čemer jim množični odpoklici iz nekaterih držav niso v pomoč. Zaradi pogoste uporabe prepovedanih sredstev sta namreč Turčija in Egipt na vrhu odpoklicev evropskega sistema hitrega obveščanja za živila RASFF. In tako se je očitno odprla priložnost za surinamske proizvajalce.
Odzivi na družbenih omrežjih so seveda različni, marsikdaj precej sarkastični. "Če ne drugega, se ob tem učim geografijo. Zdaj vsaj vem, kje je Surinam," se glasi eden, kak drug je bolj kritičen: "Mi smo čudni ljudje - en dan se pritožujemo nad visokimi cenami domačih izdelkov, drugi dan pljuvamo po poceni robi z drugih koncev sveta." Ob tem so potrošniki opozorili na še nekaj drugih zanimivih kombinacij zelenjave in sadja ter njunega porekla - menda se da v hrvaških trgovinah dobiti tudi borovnice iz Peruja, melone iz Hondurasa in čebulo iz Avstralije. "Zdaj samo še čakam na nekaj iz Antarktike," je zaključil eden od komentatorjev.
