
Katastrofalna poplava v Nepalu, ki je zahtevala najmanj 157 žrtev, je morda posledica zrušenja ogromnega dela ledenika. Nepalska policija ugotavlja, da je v silovitem navalu vode in blata umrlo najmanj 157 ljudi, medtem ko vlada pogreša še več kot 300 oseb. Oblasti na obeh straneh meje s Tibetom se bojijo, da bo končno število mrtvih še precej višje.
Strokovnjaki intenzivno preiskujejo, kaj je sprožilo smrtonosni plaz ledu in kamenja. Satelitski posnetki kažejo razsežnosti uničenja in ponujajo prve odgovore. Spodnji del ledenika se je verjetno odlomil in padel na dno doline več sto metrov niže, poroča hrvaški Dnevnik. Posnetki regije pred dogodkom in po njem prikazujejo bujna zelena gorska pobočja, ki jih zdaj prekrivajo rjave naplavine in sedimenti.


Vikram Gupta, strokovnjak za inženirsko geologijo in profesor na indijski univerzi Sikim, potrjuje: "Znatni del spodnjega ledenika se je zrušil in sprožil ta dogodek, ki je s seboj potegnil veliko količino kamenja in blata." Geolog Dan Shugar z Univerze v Calgaryju dodaja, da posnetki kažejo obsežno taljenje snega v 24 urah pred katastrofo. Dan pred tragedijo je sneg še prekrival nekatere ledenike v dolini, naslednji dan pa je ostal le še čisti led. To kaže na zelo toplo vreme na tem območju.
Morebitni sprožilci smrtonosnega plazu
Nepalski uradniki kot enega izmed možnih sprožilcev zrušenja ledenika izpostavljajo potres, ki je regijo stresel le nekaj minut pred katastrofo. Prakaš Poharel, geolog pri nepalski upravi za obvladovanje nesreč, poudarja, da je nenadno poplavo povzročil plaz ledu in kamenja na nepalski strani meje. Kljub temu še ne morejo z gotovostjo trditi, ali je prav potres sprožil to tragedijo.


Dan Shugar ob tem opozarja na posnetke, ki kažejo, da se je spodnji del ledenika odlomil na višini približno 5200 metrov in zgrmel v dolino na višino 1200 metrov. Med možnimi vzroki nesreče omenja tudi gradbena dela na tem območju. V najbolj prizadetem gorskem okrožju Rasuwa, kjer živi okoli 50.000 ljudi, namreč stoji več hidroelektrarn. Prav tako strokovnjaki ne izključujejo vpliva podnebnih sprememb.

Združeni narodi so leta 2023 opozorili, da so nepalske gore zaradi globalnega segrevanja v dobrih 30 letih ostale brez skoraj tretjine ledu. Ledeniki v Nepalu so se v zadnjem desetletju talili 65 odstotkov hitreje kot v prejšnjem.


Mednarodni center za celostni razvoj gora opozarja, da podnebne spremembe prinašajo vse pogostejše in silovitejše poplave, plazove ter suše.

Ob tokratni katastrofi je deroča voda skozi rečne sisteme poslala ogromen val blata in kamenja, zaradi česar je gladina reke v dolini v zgolj pol ure narasla za neverjetnih devet metrov.







