(FOTO) Izbruh najvišjega in najaktivnejšega vulkana v Evropi: "Draga Etna, ne ga lomit"

Na tisoče potnikov, več sto odpovedanih ali preusmerjenih letov in vulkanski pepel, ki je prepotoval več kot 200 kilometrov ter dosegel celo Malto. Sredi enega najbolj turistično obremenjenih tednov na Siciliji je Etna znova pokazala svojo moč. Najvišji in najaktivnejši vulkan v Evropi že več dni povzroča velike težave v letalskem prometu, posledice njegove okrepljene aktivnosti pa čutijo daleč od njegovega vznožja.

Intenzivnejša eruptivna faza se je začela 6. avgusta, ko so v kraterju Voragine zaznali eksplozivni dogodek, ki mu je sledila strombolska aktivnost in izpust pepela. Etna od takrat bruha lavo in predvsem velike količine pepela, zaradi katerega so morali v zadnjih dneh večkrat prekiniti promet na letališču Catania-Fontanarossa, petem najbolj prometnem letališču v Italiji. Po poročanju Reutersa je bilo ta teden odpovedanih ali preusmerjenih več sto letov, težave pa so prizadele na tisoče potnikov. Del prometa je prevzel Palermo, kamor so preusmerili okoli 190 letov. Vulkanski pepel pa ni ostal nad Sicilijo. Veter ga je odnesel približno 220 kilometrov proti Malti, kjer so samo v torek odpovedali 19 letov, številni drugi pa so imeli zamude. 

Vulkan z dvema obrazoma

Sedanja eruptivna faza je po ocenah strokovnjakov močnejša od običajne. Marco Viccaro, predsednik Italijanskega vulkanološkega združenja, je za Reuters pojasnil, da dogajanje kaže na večjo vlogo globlje ležeče magme, bogate s plini, zaradi česar nastaja tudi več vulkanskega pepela. Prav ta predstavlja veliko nevarnost za letalski promet.

Toda Etna ima dva obraza. Medtem ko Etna te dni ustavlja letala in spreminja počitniške načrte, ljudi že stoletja privlači prav zaradi svoje nepredvidljivosti in silovitosti. Vsako leto jo obišče približno 1,5 milijona ljudi, zaradi česar sodi med najbolj obiskane naravne znamenitosti Sicilije. Obiskovalcev ne odvrnejo nujno niti izbruhi, včasih jih prav ti privabijo še več. Ko je lani februarja  lava privabila množice radovednežev, se jih je samo v enem dnevu proti vulkanu odpravilo okoli tisoč, zaradi gneče pa je morala posredovati tudi civilna zaščita.

Za domačine, ki živijo pod njenimi pobočji, je pogled na množice turistov, ki hitijo proti vulkanu, drugačen. Etna zanje ni nekaj, kar obiščejo za nekaj ur. Z njo živijo. "Ko je nazadnje intenzivno bruhala lavo, smo se morali izseliti. Čez čas smo se nekateri vrnili, narava si je delno opomogla, a vedno znova pogledam tja gor, od koder se kadi, in si mislim: 'draga Etna, ne ga lomit'. A zavedam se, da bo ta čas ponovno prišel," nam je med lanskim obiskom pripovedoval Emiliano, eden od domačinov iz vasi ob vznožju vulkana. Leto pozneje, ob novih izbruhih, njegove besede dobivajo drugačno težo.

V dobri uri iz zelenja v črnino

Etna je eden najaktivnejših vulkanov na svetu, njena eruptivna zgodovina pa sega približno pol milijona let nazaj. Človek njeno delovanje dokumentira že najmanj 2700 let, Unesco pa jo je leta 2013 uvrstil na seznam svetovne naravne dediščine.

Kako močno je vulkan zaznamoval ta del Sicilije, postane turistu jasno že med potjo proti njemu. Ko smo se z avtobusom vzpenjali proti južnemu pobočju Etne, so se sprva ob cesti vrstili hiše, nasadi in zelenje. Nato se je pokrajina začela spreminjati. Med zelenimi površinami je bilo vse več črne vulkanske zemlje in strjene lave, ki je ostala za preteklimi izbruhi. Avtobus nas je pripeljal do Rifugia Sapienza na približno 1900 metrih nadmorske višine, od koder smo pot nadaljevali z gondolo Funivia dell’Etna. Šele med vzponom z gondolo postane razsežnost vulkana zares očitna. Z vsakim višinskim metrom je zelenja manj, dokler pod kabino ne ostanejo samo še črn vulkanski pesek, kamenje in široki pasovi strjene lave. Pri približno 2500 metrih gondolo zamenjajo posebna terenska vozila, ki obiskovalce ob ustreznih varnostnih razmerah popeljejo proti območju okoli 2900 metrov. Tam je Sicilija, kakršno poznajo turisti s plaž in razglednic, daleč spodaj.

Pokrajina tam zgoraj pa je skoraj povsem črna. Veter dviguje droben vulkanski pesek, pod nogami so kamenje in strjena lava, rastlinja skoraj ni. Med črnino smo le tu in tam opazili drobne žuželke, podobne pikapolonicam. Še bolj kot odsotnost zelenja preseneti vonj. V zraku so vulkanski plini, na posameznih mestih pa je toploto mogoče čutiti celo pod nogami. Vodič pokaže proti rumenim in oranžnim zaplatam na pobočju. Od daleč bi jih zlahka zamenjali za skromno rastlinje. "Tisto rumeno in oranžno, kar vidite proti vrhu, ni trava ali drugo rastlinje, ampak žveplo. Če bi poskušali hoditi tam, bi težko dihali, saj je vonj zelo močan. Včasih potrebujemo tudi maske," pojasni. Med vulkanskimi plini omeni tudi radon. Nato pokaže proti temnejšemu pasu strjene lave pred nami in pojasni, da prav razlilka v barvi razkriva, da je nastal precej pozneje od okolice.

"Najtemnejša lava pred nami je prišla na površje pred dvema mesecema, iz istega, najbolj aktivnega kraterja. Temperatura lave je bila 1050 stopinj Celzija. Danes je v notranjosti še vedno vroča, med 200 in 300 stopinjami Celzija, saj lava potrebuje čas, da se ohladi," pripoveduje. Črna gmota pred nami je na površju že trdna, pod njo pa se po vodičevih besedah še vedno skriva več sto stopinj Celzija. Prav zaradi takšnih razmer se dostop do višjih predelov Etne spreminja glede na njeno aktivnost in varnostne omejitve.

Vulkan, ki daje in jemlje

Etna pa ni oblikovala le črne pokrajine visoko nad naselji. Prav vulkanska dejavnost je ustvarila tudi rodovitna tla na njenih nižjih pobočjih, kjer uspevajo vinogradi, oljke, citrusi in drugo rastlinje. Na razmeroma kratki poti proti vrhu je zato mogoče spremljati skoraj celoten krog vulkanske pokrajine: od zelenih površin do območij, kjer je lava prekrila vse pred seboj, in naposled do skoraj gole črnine visoko na vulkanu.

Tudi odnos domačinov do Etne je zato težko opisati samo s strahom. Vulkan je del njihove pokrajine, gospodarstva in identitete, obenem pa stalna nevarnost, na katero nimajo vpliva. To dobro kaže zgodovina krajev pod njenimi pobočji. Med velikim izbruhom, ki se je začel decembra 1991 in trajal več kot leto dni, je lava denimo napredovala proti Zafferani Etnei. Da bi kraj zaščitili, so postavljali ovire in izvajali zahtevne posege za preusmerjanje toka lave. Etna je v svoji zgodovini večkrat dokazala, da lahko v zelo kratkem času spremeni življenje pod seboj.

Sedanje dogajanje je nov opomin, da Etna kljub množicam turistov, gondolam in organiziranim vzponom ostaja aktiven vulkan, katerega naslednjega koraka ni mogoče z gotovostjo napovedati. Ko se bo znova umirila, se bodo turisti vrnili na njena pobočja. Prebivalci pod njimi pa bodo še naprej s strahospoštovanjem pogledovali proti vrhu.