Finski raziskovalci opozarjajo, da bi Rusija do leta 2040 lahko postala še bolj agresivna, kot je danes. V študiji z naslovom Operativno okolje Finske 2040 strokovnjaki analizirajo prihodnje varnostne razmere v Evropi in predstavljajo več možnih scenarijev. Najbolj črn scenarij predvideva obsežen spopad med Rusijo in zvezo Nato, ki bi izbruhnil ob morebitnem umiku ameriške vojske z evropske celine, poroča hrvaški portal 24sata.
Raziskovalci poudarjajo, da bi Moskva poskušala izkoristiti zmanjšano prisotnost Združenih držav Amerike. V takšnih okoliščinah bi ruske sile napadle sever Finske, baltske države in Poljsko. Avtorji študije predvidevajo, da bi Rusija pred odkritim napadom od Finske in baltskih držav najprej zahtevala varnostna jamstva. Ko bi države te zahteve zavrnile, bi Moskva sprožila obsežen vojaški spopad proti več evropskim državam.
Strateški cilji na severu in arktični otoki
Poseben del poročila podrobno opisuje morebitni ruski napad na severni del Finske. Glavni cilj Moskve bi bil odpreti pot do pristanišč na severu Norveške. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi ruska vojska izvedla hiter prodor čez finsko in švedsko ozemlje, da bi zavarovala svoje strateške interese na polotoku Kola. To območje ima za Rusijo izjemno vojaško pomembnost, saj tam stoji pomemben del njenih jedrskih sil.
Kot eno ključnih strateških točk prihodnosti raziskovalci izpostavljajo tudi norveško otočje Svalbard, ki leži globoko v Arktičnem oceanu. Pomen tega arhipelaga se povečuje zaradi taljenja arktičnega ledu, ki odpira nove pomorske in trgovske poti. Prek Arktike poteka tudi najkrajša pot balističnih izstrelkov med Azijo in Severno Ameriko. V namišljenem vojnem scenariju bi Rusija otočje zavzela ob podpori Kitajske, hkrati pa bi napadla baltske države, da bi prevzela nadzor nad obalami Finskega zaliva.
Suwalkijev koridor in dolgotrajna vojna
Med ključnimi tarčami ruskega napada študija navaja tudi Suwalkijev koridor. Ta ozek pas ozemlja ob meji med Poljsko in Litvo, ki leži med Belorusijo in rusko eksklavo Kaliningrad, predstavlja kopensko povezavo baltskih držav s preostalim ozemljem zveze Nato in velja za izjemno ranljivo točko zavezništva.
Finski scenarij predvideva, da bi se Rusija pripravila tudi na dolgotrajno vojno izčrpavanja, če bi ocenila, da lahko tako doseže svoje cilje. Pri tem bi rusko vodstvo nenehno grozilo z uporabo jedrskega orožja. Raziskovalci so razdelali še en, nekoliko blažji scenarij, ki ne predvideva neposrednega vojaškega spopada z Natom. V tem primeru bi Rusija nadaljevala vojno v Ukrajini in hkrati krepila hibridne napade na Evropo, pri čemer bi izkoriščala in poglabljala politične delitve med državami članicami Evropske unije.
