Strokovnjaki opozarjajo, da bo letošnji vremenski pojav El Niño verjetno najmočnejši v zadnjih desetletjih. Zaradi tega obstaja velika verjetnost, da bo leto 2027 postalo najbolj vroče leto v zgodovini meritev. Površinske temperature v ekvatorialnem Tihem oceanu že zdaj presegajo najvišje vrednosti prejšnjih pojavov, vrhunec pa strokovnjaki pričakujejo šele pozno jeseni ali v začetku zime. Zaradi ekstremne vročine, ki spremlja El Niño, meteorologi ocenjujejo, da bo po svetu umrlo dodatnih 451.000 ljudi.
Dodatno segrevanje odpira pot pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom, kot so gozdni požari in poplave, poroča Euronews. Južna Amerika, jug ZDA, vzhodna Afrika in osrednja Azija so v preteklosti med El Niñom že beležili povečano tveganje za poplave, medtem ko v Avstraliji in delih Azije grozijo hude suše.
Vpliv na polarni vrtinec in vreme v Evropi
V Evropi so vplivi El Niña običajno posredni in manj izraziti. Naravni pojav lahko prinese bolj nestanovitno vreme v kasnejšem delu leta, na primer milejšo, bolj mokro in vetrovno jesen ter začetek zime. Kljub temu se krepijo strahovi, da bo Evropo to zimo zajel globok mraz. Razlog se skriva v polarnem vrtincu. Vsako zimo močni zahodni vetrovi krožijo okoli tečaja visoko v stratosferi, na nadmorski višini od 10 do 50 kilometrov. Ta stratosferski polarni vrtinec kroži okoli hladnega zraka visoko nad Arktiko.
Po vrhuncu El Niña pa lahko ta polarni vrtinec oslabi. Oslabitev poveča verjetnost nenadnega stratosferskega segrevanja, kar posledično prinaša večje možnosti za izjemno hladno vreme. Pri tem pojavu temperature v stratosferi v le nekaj dneh hitro narastejo, celo do 50 stopinj Celzija. Hladen zrak iz stratosfere se nato razprši in spusti v nižjo troposfero, kar močno vpliva na obliko vetrovnega striženja oziroma zračnega toka.
Mraz na severu, dež na jugu
Britanski meteorološki urad Met Office pojasnjuje, da se takšen vremenski vzorec običajno oblikuje nad severnim Atlantikom in Skandinavijo. To pomeni, da severna Evropa lahko pričakuje daljše obdobje suhega in hladnega vremena, medtem ko bo južna Evropa deležna milejšega, mokrega in vetrovnega vremena. Na meji med tema dvema območjema nastanejo hladni vzhodni vetrovi, padec temperatur pa v nekaterih primerih prinese sneg. Številni zato že svarijo pred "globokim zamrzovanjem" Evrope.
Vendar strokovnjaki mirijo javnost, saj na zimsko vreme po Evropi vpliva širok nabor dejavnikov, vključno s podnebnimi spremembami, ki jih povzroča človek. Nedavna študija univerze v Newcastlu ugotavlja, da kurjenje fosilnih goriv pospešuje spremembe zimskih padavin v Evropi skoraj 25 let hitreje od pričakovanj. Meteorologi poudarjajo, da dolgoročnih vremenskih vplivov ne morejo zanesljivo napovedati tako daleč vnaprej. Nenadno stratosfersko segrevanje lahko natančno napovejo le približno teden dni prej.
Predstavnik britanskega meteorološkega urada Grahame Madge opozarja, da povezava med El Niñom in hladnejšim koncem zime sicer obstaja, a ta razplet nikakor ni zagotovljen. Na končno zimsko napoved vpliva ravnovesje številnih različnih vremenskih gonil, med katerimi je El Niño le eden izmed mnogih.
